Samske ženske

Nimam vseh rešitev, imam pa interes in motivacijo za reševanje. Do sedaj sem se izkopala iz vsakega dreka, bila sem že na dnu, ko se je zdelo marsikaj nemogoče. Tukaj je vsak teoretik, ni moj namen te prepričevati, kdo in kaj sem. Zame šteje reala, tam živim:).[/quote]

in koliko življenj je odvisnih od tebe? Imam občutek, da v primeru, ko ne gre, pomaga pa “višja sila” (v obliki staršev recimo).

Nimam vseh rešitev, imam pa interes in motivacijo za reševanje. Do sedaj sem se izkopala iz vsakega dreka, bila sem že na dnu, ko se je zdelo marsikaj nemogoče. Tukaj je vsak teoretik, ni moj namen te prepričevati, kdo in kaj sem. Zame šteje reala, tam živim:).[/quote]

in koliko življenj je odvisnih od tebe? Imam občutek, da v primeru, ko ne gre, pomaga pa “višja sila” (v obliki staršev recimo).[/quote]

Kako misliš, ko ne gre? Mami naj bi mi pomagala pri čem? Finančno?:)) Ne, moja mami ni “višja sila”. Ko sem bila resnično na dnu, se nikoli nisem obrnila k njej za pomoč, vedno sem reševala sama. Tako je bilo, tako je danes. Sem ji pa povedala, ko je bilo tisto “dno” že mimo:)).

Prav o tem govorim, da se priložnost lahko ponudi še marsikomu, pa je zaradi okoliščin ne more sprejeti ali pa se mora odločati med njimi ter se zavestno nečemu odpovedati: recimo da bo zaradi priložnosti pač odpovedal kot starš. Posledice pa lahko dnevno gledamo.

in koliko življenj je odvisnih od tebe? Imam občutek, da v primeru, ko ne gre, pomaga pa “višja sila” (v obliki staršev recimo).[/quote]

Kako misliš, ko ne gre? Mami naj bi mi pomagala pri čem? Finančno?:)) Ne, moja mami ni “višja sila”. Ko sem bila resnično na dnu, se nikoli nisem obrnila k njej za pomoč, vedno sem reševala sama. Tako je bilo, tako je danes. Sem ji pa povedala, ko je bilo tisto “dno” že mimo:)).[/quote]

Morda samo misliš, da je bilo dno in pravefa dna v resnici še ne poznaš. Tisti, ki so v resnici dosegli dno in se jim je uspelo vzdigniti, ponavadi premorejo tudi nekaj empatije.

Glede priložnosti je razumljivo, pridejo in gredo. Kdaj in v kakšni obliki jih sprejmemo, je seveda odvisno od večih dejavnikov. Zato vedno tehtamo in se odločimo tako kot mislimo, da je prav. Nekateri ne želijo videti teh priložnosti, ne verjamejo v njih, se jim izogibajo v velikem loku, ker bi morali sprejeti odgovornost tudi za morebitne napačne odločitve. O tem pišem…kako ljudje svojo srečo prepuščajo drugim…

Kako misliš, ko ne gre? Mami naj bi mi pomagala pri čem? Finančno?:)) Ne, moja mami ni “višja sila”. Ko sem bila resnično na dnu, se nikoli nisem obrnila k njej za pomoč, vedno sem reševala sama. Tako je bilo, tako je danes. Sem ji pa povedala, ko je bilo tisto “dno” že mimo:)).[/quote]

Morda samo misliš, da je bilo dno in pravefa dna v resnici še ne poznaš. Tisti, ki so v resnici dosegli dno in se jim je uspelo vzdigniti, ponavadi premorejo tudi nekaj empatije.[/quote]

Uff, takole na pamet bi rekla, da sem doživela tri velike padce:). Točno vem, kaj je dno. Da nisi ti empatijo zamenjal s simpatijo (to je sočustvovanje).

Ne govorim o tem, da priložnosti pridejo in grejo, temveč o tem ali priložniost sprejeti ali ne ter o določanju prioritet glede tega ter posledicah. Da na odločitev vpliva recimo tudi trenutni stanjev družbi (splošni standard), ki se še kako spreminja.

Morda samo misliš, da je bilo dno in pravefa dna v resnici še ne poznaš. Tisti, ki so v resnici dosegli dno in se jim je uspelo vzdigniti, ponavadi premorejo tudi nekaj empatije.[/quote]

Uff, takole na pamet bi rekla, da sem doživela tri velike padce:). Točno vem, kaj je dno. Da nisi ti empatijo zamenjal s simpatijo (to je sočustvovanje).[/quote]

Tudi sam sem že kdaj padel in mislil, da sem dosegel dno. No, potem se je izkazalo, da je dno še PRECEEEEJ globlje :-)))

Ne govorim o tem, da priložnosti pridejo in grejo, temveč o tem ali priložniost sprejeti ali ne ter o določanju prioritet glede tega ter posledicah. Da na odločitev vpliva recimo tudi trenutni stanjev družbi (splošni standard), ki se še kako spreminja.[/quote]

Seveda, se strinjam v celoti. Ampak to je lajf, a ne? Kdo je rekel, da nam bo vedno lahko v življenju? Saj gospodarstvo, družba obstajata že od nekdaj.

in ja, naučil sem se, da manj sposobne ne gledam z viška. Tudi njihov obstoj nečemu služi. Če drugega ne, tudi bolj sposobnih ne bi bilo, če manj sposobni ne bi obstajali.

Uff, takole na pamet bi rekla, da sem doživela tri velike padce:). Točno vem, kaj je dno. Da nisi ti empatijo zamenjal s simpatijo (to je sočustvovanje).[/quote]

Tudi sam sem že kdaj padel in mislil, da sem dosegel dno. No, potem se je izkazalo, da je dno še PRECEEEEJ globlje :-)))[/quote]

No, zase lahko rečem, da sem izkusila pravo dno. Ne vem zakaj bi morala čakati še kakšnih 10 let, da bi ocenila vse mogoče situacije, stanja, ki se mi bodo še zgodila. Če bi napisala konkretno o vseh treh mojih padcih, bi se usul val ljudi z visoko empatijo:))). Ljudje se tako hitro poistovetijo s slabimi stvarmi, tako hitro najdejo sorodno dušo za travmatiziranje:). Če je nekdo vesel, ga pa dejmo zadušit, a ne:).

Evo, ljudi predalčkaš na sposobne in manj sposobne. Tega si jst osebno ne drznem:). Samo vidim, da se enim da živeti, drugi to prepuščajo naključjem oz. raje čakajo, da jim kaj pade:). Vsak je v nečem sposoben, se ti ne zdi? Samo ali to nekdo vidi ali ne, tukaj je vprašanje. Zato stojim za tem, da naj ljudje delajo na tem, da spoznajo tiste vrline, ki jim bodo omogočile lepšo prihodnost.

Sposobni menda ne bi bili tako sposobni, če se ne bi imeli primerjati s kom, torej z manj sposobnimi. 🙂

born survivor press

Ne govorim o tem, da priložnosti pridejo in grejo, temveč o tem ali priložniost sprejeti ali ne ter o določanju prioritet glede tega ter posledicah. Da na odločitev vpliva recimo tudi trenutni stanjev družbi (splošni standard), ki se še kako spreminja.[/quote]

Seveda, se strinjam v celoti. Ampak to je lajf, a ne? Kdo je rekel, da nam bo vedno lahko v življenju? Saj gospodarstvo, družba obstajata že od nekdaj.[/quote]

Vse je res. Problem je samo v tem, da se možnosti za boljše življenje večine rapidno (in morda celo namerno) krčijo. Tudi skupnost v obliki države postaja nekomu trn v peti

Boom, če bomo vsi začeli tako “rapidno” razmišljati o slabih stvareh, ki se nam še lahko zgodijo, potem ne bo nikoli drugače. Možnosti so bile, so in še bodo. Zakaj bi si zapirali vrata? Zakaj si človeštvo ne zasluži boljšega življenja? Vsak posameznik sestavlja del mozaika, a ne?

Jst sploh ne štekam Goldfish, ki se na vse provokacije kot tudi žolčne izpade določenih krentamov odziva nadvse zrelo in vedno znova razlaga, pojasnjuje, podčrtuje …. Res, vsaka ti čast, ko skušaš spreobrnit čredo negativcev. Mislim da te bodo prej oni kontaminirali kot sami spoznali, da je dejansko platno in škarje v njihovih rokah.

Boom, četudi si v nezavidljivi situaciji, imaš še vedno možnost kaj spremenit. Če ne takoj, pa čez čas, ko se trudiš nekaj doseč. Dejstvo je da večina ljudi prehitro odneha, čim ni takojšnjih vidnih rezultatov, zadevo odpišejo.

Goldfish, ti pa res nimaš veliko pojma o življenju.
Kako bi se ti počutila, če bi ostala brez službe, izobrazbe ne bi imela, ker nisi imela možnosti, zdravja ne bi imela (govorim o resni bolezni, o invalidnosti, ki ti preprečuje še tako lahko delo). Kako bi se potem znašla?
Daj vsaj malo uporabljaj glavo. Nimajo vsi takih možnosti kot jih imaš ti, nimajo vsi zdravja, da bi lahko izkoristili morebitne možnosti. Ne piši, da veš kaj je dno, da si bila res na dnu. Na dnu boš takrat, ko ne boš imela zdravja. Takrat boš na dnu. Ko boš neozdravljivo bolana, ko te noben delodajalec zaradi tega ne bo niti povohal.
Ne meči vseh ljudi v en koš. Če gre tebi fajn, še ne pomeni, da so vsi ljudje, ki jim gre slabo, sami krivi za svojo nesrečo.
Kaj so krivi delavci, če jih njihovi delodajalci okradejo? Oni so pošteno delali in se trudili, zdaj pa otrokom nimajo kaj za jesti dati.
Pa ne nakladat v smer, da se lahko vsak izobražuje. Danes ja, nekoč se niso mogli vsi izobraževat. Niso vsi, ki so samo delavci, neumni. Eni niso imeli možnosti izobraževanja.
V končni fazi pa vsi se ne rodijo z visokom IQ, vsak preprosto ni sposoben se izobraževat. Je zato sam kriv? Bodi srečna, da si se rodila taka, da si se lahko izobraževala. Kaj če bi imela IQ 90, 80, 70? Kako bi se počutila, če bi te pljuvali tako kot sedaj ti delaš?

Danes je individualizem (in egoizem) in. Z vztrajanjem na njem bodo premiki kvečjemu le še na slabše. Vprašanje je kaj in koliko je kdo pripravljen iti preko njega. Posameznik sistema ne more spreminjati in niti množica posameznikov ne (pod množico posameznikov mislim na množico takih, mislijo samo na lastno rit).

mojaizkušnja, boom, sploh vaju ne štekam, da se vama še da argumentirano utemeljevati raznim krivokljunom in njihovim edino veljavnim predstavam o tem in onem. Ko ne gre drugače, se pričnejo debate o stvareh, katerih verjetnost ali pomembnost je 0,0000000001. Primer: Ja, ampak če pade komet na zemljo, ti denar nič ne pomaga. 🙂 🙂 V bistvu se mi smilijo.

Goldfish, kot si napisala: realni lajf šteje, realne (pre)izkušnje in realne situacije.

Back on topic: in potem se še sprašujete, zakaj je toliko ljudi samskih? Tale nit je prekrasen dokaz, kako smo postali horda nekompatibilnih individualistov, kjer ima vsak “svoj faktor” in je zanj pripravljen crknit. Taki v skupnosti ne znajo ali zmorejo živeti.

Mene pa to bega, ko sem na hitrco prebral vaše poste. Kako za boga se vam da pisat pa mešat drek o teh stvareh. Brez zamere samo ste boring as Fu*ck. Vaši posti so ena sama zmešnjava brezveznih izrazov in nesmislov.

Se absolutno strinjam. Vendar je treba vedeti, da se situacija od situacije lahko precej razlikuje. Ne samo po njeni naravi, temveč tudi po možnostih izhoda iz nje. Razlikujemo pa se tudi ljudje po svojih sposobnostih in nekdo, ki se iz svoje morda ne zna ali ne zmore izvleči, bi se iz kakšne druge lažje ter obratno. Glede drugega stavka se tudi strinjam in tu spet lahko igra vlogo situacija. Za izhod je velikokrat treba vlagati napor in se marsičemu odpovedati (tudi v nematerialnem smislu). Če si sam je glede tega veliko lažje kot če imaš ob sebi še nekaj takih, ki so od tebe odvisni (ker se je pač treba odpovedovat njim).

krentam, imaš prav. Nima smisla. Ne bom več poskušala prepričanega prepričevat :).

Torej se od zdaj pač izogibaj te teme. Razen, če nisi en malo mazohista. :-)))

Saj ni treba nikogar nič prepričevat. Vsak ima pravico do svojega mnenja. Nima pa pravice zviška gledat na tiste, ki imajo drugačno. :-)))

Saj ni treba nikogar nič prepričevat. Vsak ima pravico do svojega mnenja. Nima pa pravice zviška gledat na tiste, ki imajo drugačno. :-)))[/quote]

Točno!