samo za vdovo 50+

sem 3 leta vdova, otroci odrasli, sama še polno zaposlena in športno aktivna, želela bi si najti sorodno dušo, na spletu ona – on ipd. ni možnosti za resno zvezo. Zanima me, kje ste si ponovno našle partnerja ?

Dobro premisli, če ima v teh letih kakšen smisel, nakopati si starega moškega na glavo? Razen če najdeš res mlajšega.
Seksa bo malo, če sploh kaj. Moški postanejo v glavnem precej dolgočasni, usmerjeni v preteklost, pričakujejo gospodinjenje in negovanje, spet se boš morala v vsem prilagajati njemu.
Bogati moški tvojih let, si najdejo okrog 20 let mlajše.
Morda najdeš kakšnega bogatega, pa že res starega ( kot npr. K. Benedeti).
Ampak če ti financ ne manjka, čemu?
Najdi si raje fajn žensko družbo in uživaj življenje.
Če pa te kakšen preseneti, pa uživaj.

Ti pišeš za moške ali ženske:-)))

starejši moški v večini primerov, ko ostanejo sami, besno iščejo nadomestilo za preminulo gospodinjo in ne odstopajo od svojih zahtev.

Ja saj imam ženske družbe precej, vendar sem edina med njimi, ki hodi pozimi na smučanje, poleti kampiram, kolesarim, tečem, hodim…., včasih imam občutek, da so moje vrstnice precej “starejše” od mene in po duhu in po fizični kondiciji.

očitno so druge ženske poročene, to slabo vpliva na telo in duha.
če si tako zelo aktivna je čudno, da te noben moški aktivnež ni kje zapel.

Avtorica, vseh teh opozoril se strogo drži. Toliko iskrene sreče kot ti želi ta oseba, za katero se v bistvu ne ve, ali je drvo, rastlina ali celo mačka………, redko doživiš tudi med najboljšimi prijatelji/cami, hehe.

meni se zdijo pa to pametni nasveti, sama podobno razmišljam, sem 50+, nisem vdova, če pa kdaj bom, pa si verjetno ne bom več dedca nakopala na glavo

Avtorica, vseh teh opozoril se strogo drži. Toliko iskrene sreče kot ti želi ta oseba, za katero se v bistvu ne ve, ali je drvo, rastlina ali celo mačka………, redko doživiš tudi med najboljšimi prijatelji/cami, hehe.[/quote]

ti si očitno mačka, ki ji je nekdo stopil na rep. Če avtorica meni ne verjame, naj bere spodaj temo, ki ima naslov moj mož.

Moja prijateljica je tudi mlada vdova in si je našla partnerja v sošolcu iz faksa. In sta skupaj, ampak je kriza. Veliko bolje ji je bilo, ko je bila sama. Pa je tip zdravnik.

Vesela bodi, da si sama. Nisi ločenka, torej nisi stigmatizirana. Si vdova in to je dober status. Ne pokvari si tega z moškim. Najdi si prijateljico za tisto, kar rabiš. Seksa pa verjetno ne pogrešaš.

Avtorica, vseh teh opozoril se strogo drži. Toliko iskrene sreče kot ti želi ta oseba, za katero se v bistvu ne ve, ali je drvo, rastlina ali celo mačka………, redko doživiš tudi med najboljšimi prijatelji/cami, hehe.[/quote]

ti si očitno mačka, ki ji je nekdo stopil na rep. Če avtorica meni ne verjame, naj bere spodaj temo, ki ima naslov moj mož.[/quote]

Če že,…… sem mečeK. Sem prebral naslov, moj mož. Tud men so bili taki modeli smešni. Jst vem, da bom v teh letih raj fu-kal s kakšno mačko, kot iskal družbo za kartanje. Če bom pa že iskal družbo, bom iskal tisto, ki imajo žogo v roki, ker moja droga je žoga.
Morje je pa itak zakon, igram loto, da si kupim eno malo jadrnico in z njo lagano z vetrom lovim ribe na dveh nogah po jadranu, hehe.

Dihaj s polnimi pljuči punca. Končno življenje. Pospravljeno stanovanje, minimalno kuhanja, odprto okno preko noči, da ne dihaš na škrge, ogromno prostega časa. Greš do otrok, do sestre, izkoristiš tedenske upokojenske izlete in greš do morja, toplic. V nedeljo na kolo, brez polaganja računov, kam greš in kdaj prideš. Ni kupov umazanega perila, ni likanja, ni večnega drgnjenja wc školjke.
Zjutraj se prebujaš ob kavi, imaš čas zase. Na miru se urediš, na miru greš na rekreacijo. Na deževen dan čaj in knjiga in nazaj v posteljo…
Ni ga ne moškega, ne denarja, da mi to odvzame… Razmisli 2x …

iskreno povedano, gledam svojo mami ki si ji je po več kot 20 letih vdovstva, zgodilo da se je zbližal z moškim,… ne rečem, da nimamo več mira pred njo:) ampak je zaradi njega precej živčna, veliko slabe volje, ampak hkrati tudi velikorat dobre volje, tako da je to dvorezni meč. Ko jo vidim živčno in slabe volje si mislim, da ji je bilo prej bolje, ko je dobre volje sem vesela za njo….tako, da jaz bi svetovala, da nov moški, samo za občasna druženja, izleti ipd, skupno življenje-raje ne

TOčno tako. Živiš sama,če pa želiš druženje imaš partnerja.

Pa se res vse počutite ujetnice v zakonu? Jaz pa v družbi svojega moža uživam in si bojim ostati sama. Ne pomagam računov, če grem iz kom na kofe. Ne kuham cele dneve in ne pospravljam. V dvoje je lebše in hitreje narejeno in tako nama ostane kar nekaj časa za najine hobije. Avtorica glede na to, da si aktivna in družabna boš našla partnerja v krogu kjer se giblješ. Je pa res, da imaš pri teh letih že vsak zgodovino in da se je težje prilagajat.

ma kje pa!! One imajo vse super zakone in partnerje. To kar pišejo, je na podlagi opažanj pri vseh ostalih okoli njih :-))))

Ne gre za to, da se počutimo ujetniki v zakonih, pač pa zato, ker je eno obdobje že za nami. Ko boš 60, boš videla da biti fit pri 35 in fit pri 60 je razlika. Bolj občutljivi smo, prej nas kaj vrže s tira. Lahko rečaš moškega, ki je krasen, a ima kup diagnoz. Lahko ima otroke, ki se do tebe obnašajo čudno. Lahko želi, da sta stalno skupaj in ti ne da dihat. Dejstvo je, da iti v zvezo pri 60 ni primerljivo z mladimi leti.
To je čas, ko se lahko res posvetiš sebi, morda nečemu za kar prej ni bilo časa ali denarja. Lahko odkriješ kako novo zanimanje. Lahko se preseliš iz 3 sobnega stanovanja v manjše. Karkoli je lahko. Naučiš se uživati v samskosti.
Moja soseda je šla pri 63 letih delat izpit za avto, prijateljica se uči angleško pri 70+…
Saj ni treba prostega časa povezovati s predhodnim ujetništvom in gledati črno belo.
Mnogo ljudi je imelo krasen zakon, pa so ostali sami. Vendar mlad človek to težko razume.

meni je v zakonu vredu, ima pa moj mož-pa jaz tudi -svoje muhe in njegove prenašam zaradi življenja, ki sva si ga ustvarila skupaj. Ne bi bila pa pripravljena tolerirat še kdaj koga. Težko si pa predstavljam, da bi se še kdaj tako zaljubila kot sem se vanj. Sem 51.

Točno tako in kot gor ena pravi.

Moj mož je super. Ga ne bi menjala. Ampak, da bi recimo pri 50 plus ostala sama, si tudi slučajno ne bi omislila drugega. 1. ker ne more biti tako dober , kot je moj mož, 2. ker ni oče mojih otrok 3. ker sem raje sama, kot da se enemu tujemu dedcu prilagajam, 4. ker ne bi želela mojim otrokom, da bi morali gledati v hiši, kjer je bil njihov oče, drugega moškega

Teta fani (in tudi avtorica teme):
Kot je ze napisala ena pred mano. Eno je parner, s katerim ustvarjas, vzgajas otroke, delas nacrte za prihodnost. Tudi ce je druga izbira po prvi ponesreceni, je to clovek, s katerim delis zivljenje in vse, kar spada zraven. Tisto umazano perilo in vec krompirjev za olupit je tako mimogrede, kot je na drugi strani mimogrede zamenjana zarnica ali posesan avto. S partnerjem nisi v prvi vrsti zaradi tega.

V zrelih letih pa se nacrtno isce bolj ali manj samo servisna dejavnost. Da ti nekdo pere, te spremlja k zdravniku, kuha, pelje avto k mehaniku itd. Bolj pokvarjenim ni prav nic nerodno ciljati tudi na dediscino.
In v takem primeru se pac cisto realno vprasas, ali potrebujes servis oz ali imas obcutek, da ga nujno moras nekomu nuditi. Odgovor “ne” je tu velikokrat boljsa resitev. Cesar ne znas ali ne zmores sam, malo pognjavis otroke ali otroke prijateljev, neke storitve uradno najames in placas in ti je ves cas jasno, pri cem si. Pozne zveze zaradi servisa so lahko riskantne za eno in za drugo stran. Tvegati samo zato, da ti nekdo menja zarnico ali zlika srajco ali zato, da te pac z nekom vidijo, ni ravno smiselno.
Tudi dokazovati sebi in drugim, da se staras “pocasneje”, je nesmisel. Staras se pac drugace, tako kot smo ljudje razlicni, vsakemu pa v enem letu pretece isto stevilo dni.
Tiste ta dobre pozne zveze, kjer oba pridobita, pa se zgodijo same od sebe, brez prisile in brez pritiskanja.

Tale tvoj sedanji očitno ni bil ravno dobra izkušnja, če razmišljaš o njem, da si si ga nakopala na glavo … Kot da komaj čakaš, da se stegne, da boš fraj …

Očitno vas je veliko tule, ki vam je (bilo) življenje v partnerski zvezi ena sama muka in trpljenje.
Ne vem, jaz imam vse navedeno ob partnerju. Pospravljeno stanovanje, minimalno kuhanja (ker kuha večinoma on), prostega časa kolikor ga potrebujem, na obisk kamorkoli in h komerkoli grem brez polaganja računov, zjutraj se prebujam ob kavi, ki mi jo on skuha, ob deževnih dneh čepiva skupaj vsak s svojo knjigo, pogledava kak film …
Na upokojenske izlete pa ne hodiva, ker nisva še v penziji, si jih znava pa sama zorganizirat.

Jaz si tudi več ne mislim nakopati dedca na glavo za nič na svetu.

Sem imela moža, ki ni bil slab, ni pa tudi bil neki biser. Ni znal pokazat čustva, ni se znal odpret, da o škrtosti ne govorim. In zdaj ko sem sama, se ne mislim nikoli več vezat.

Trenutno sem v toplicah, in dedcev kolker češ takih in drugačnih, tudi tujcev, me tudi kaki ogovori in da signal, da bi pa rad malo poklepetal zmenoj, vendar hvala lepa.
Kot je ena zapisala zgoraj, ni ga ne dedca, ne denarja, da bi svojo svobodo zamenjala za posesivneža, saj zdaj počnem kar hočem, kako hočem in kdaj hočem. Nikoli več nikakršnega prilagajanja, ker je itak bilo samo z moje strani.

Avtorica dobro premisli ali je vredno žrtvovat svoje življenje za enega slinavca.

Pa si najdi družbo za smučanje, športanje,itd. Saj ni nujno, da so iste prijateljice za vse stvari. Z eno se pač rada pogovarjaš, z drugo nakupuješ itd.
Sama sem tudi precej aktivna in imam širši krog družbe s katero uresničujem želje in postavljene cilje (potovanja, treking….). Sem samska in za nič ne svetu si ne nakopljem nikogar, razen če se ne zgodi spontano in gre res za 100 % ujemanje in “nenajedanje”.

Jaz Sem mnenja da je sekiranje, obremenjevanje, jeza del življenja in čisto vsak rabi to da se počuti živega. Isto je v razdajanju ljubezni. Imela Sem izvrstnega moža, ljubeč, brez hudih pripomb. Saj sva se tudi skregala pa nič takega. JE hudo zbolel, Sva bila oba srednjih let, točno sva vedela kako zadeve stojijo. Pa mi je nekaj dni pred smrtjo rekel “privoščim še komu tako žensko kot si ti, prosim bodi srečna in osreči še koga”. Ne vem kaj je tako težkega in slabega v zvezi z nekom. Meni se zdi to najlepši del življenja. Ampak vsaki svoje. Jaz Sem prebolela smrt moža se odprla in je prišel v življenje odličen moški. Ga ne primerjam s prejšnjim, Sem pa vesela da ga Imam-