Samo za tiste, ki ne želite svojih otrok
Gre za “ton” zapisanega, izrečenega. Kako ti “pogovori” potekajo.
Ljudje, ki so srečni in zadovoljni sami s sabo običajno nimajo takšnih pogovorov. Vsaj z mano ne.
To ni tista fora, ko ti mama reče, kdaj bo postala babica, ampak kvečjemu zbadanje zaradi foušije, ki se navezuje na druge stvari v mojem življenju. In ker nihče ni popoln, je prvo, kar očitno vidijo kot nekaj v čemer naj bi bila slabša od njih to, da da še nimam otrok. Meni je to v bistvu smešno. Jaz nisem popolna. Imam kar precej napak. Ni pa moja “napaka” to, da nimam otrok.[/quote]
Vsak sklepa po sebi. In tisti, ki jih imajo, sklepajo, da je to normalno, saj sebe nimajo za nenormalne. Zato menijo, da je s tabo nekaj narobe, če jih nimaš.[/quote]
Vse je možno, vseh glav tudi ne morem razumet. 🙂 Ne vem pa kaj naj bi bilo zaradi tega z mano narobe.
Saj nisem neka stara jalova tetka. Niti samska. In tudi otroke imam zelo rada. Sem v dolgoletni zvezi, ne dolgo nazaj poročena, kar te mamice, ki niti partnerja nimajo več, morda niti ne vedo. Samo očitno bom ena redkih, ki se ni poročila noseča ali pa zaradi nosečnosti. In normalno, da si želim ustvarit tudi družino. Korak za korakom. Časi za ustvarjanje družin pač niso idealni.
Ja, jaz bi vsekakor jih. Imam rada otroke, tudi z nečaki smo si zelo blizu. No, njim tudi zelo toleriram vprašanje ali bom imela dojenčka, ker vem, da za tem ni nekih pritlehnih namenov. V prihodnosti se definitivno vidim kot družinski človek.
Mene že leta sprašujejo samo o tem, zakaj nobene babe nimam? Ponavadi jim odgovorim, da sem pač poročen s pretepaškimi točilnicami in v moj harem nekako ne spadajo trapaste sebične tradicionalistke, ki ne bi hotele deliti moje pozornosti z ostalimi objekti mojega poželenja. Do vprašanj o očetovstvu potem niti ne pridemo, ker se jim že to zdi nekako preveč grozljivo. Zatohli malomeščani pač…
Zakaj dojemaš kot požuganje? Ti grozijo, obsojajo, se norčujejo iz tebe ali je to žuganje nastalo v tvoji glavi? ;)[/quote]
Gre za “ton” zapisanega, izrečenega. Kako ti “pogovori” potekajo.
Ljudje, ki so srečni in zadovoljni sami s sabo običajno nimajo takšnih pogovorov. Vsaj z mano ne.
To ni tista fora, ko ti mama reče, kdaj bo postala babica, ampak kvečjemu zbadanje zaradi foušije, ki se navezuje na druge stvari v mojem življenju. In ker nihče ni popoln, je prvo, kar očitno vidijo kot nekaj v čemer naj bi bila slabša od njih to, da da še nimam otrok. Meni je to v bistvu smešno. Jaz nisem popolna. Imam kar precej napak. Ni pa moja “napaka” to, da nimam otrok.[/quote]
Verjetno nimam izkušenj s takimi ljudmi v življenju (če odmislim ta forum). 🙂
Seveda ni tvoja napaka, da jih nimaš, je tvoja izbira, odločitev. Včasih pa še to ne, v primeru, da otrok niti ne moreš imeti. Tudi ton pisanja lahko nastane v tvoji glavi, pa ne ciljam na nič osebnega. Ampak to govorim iz izkušenj na forumu, ko vidim, kako se kdaj nekdo burno odzove na povsem nedolžno šalo ali pa prispevek, v katerem sam ne vidim nič konfliktnega. Ljudje pač različno dojemamo (slišimo) druge, prav tako pa tudi različno komuniciramo, zaradi česar pogosto pride do nerazumevanja, napačnega tolmačenja itn.
Gre za “ton” zapisanega, izrečenega. Kako ti “pogovori” potekajo.
Ljudje, ki so srečni in zadovoljni sami s sabo običajno nimajo takšnih pogovorov. Vsaj z mano ne.
To ni tista fora, ko ti mama reče, kdaj bo postala babica, ampak kvečjemu zbadanje zaradi foušije, ki se navezuje na druge stvari v mojem življenju. In ker nihče ni popoln, je prvo, kar očitno vidijo kot nekaj v čemer naj bi bila slabša od njih to, da da še nimam otrok. Meni je to v bistvu smešno. Jaz nisem popolna. Imam kar precej napak. Ni pa moja “napaka” to, da nimam otrok.[/quote]
Verjetno nimam izkušenj s takimi ljudmi v življenju (če odmislim ta forum). 🙂
Seveda ni tvoja napaka, da jih nimaš, je tvoja izbira, odločitev. Včasih pa še to ne, v primeru, da otrok niti ne moreš imeti. Tudi ton pisanja lahko nastane v tvoji glavi, pa ne ciljam na nič osebnega. Ampak to govorim iz izkušenj na forumu, ko vidim, kako se kdaj nekdo burno odzove na povsem nedolžno šalo ali pa prispevek, v katerem sam ne vidim nič konfliktnega. Ljudje pač različno dojemamo (slišimo) druge, prav tako pa tudi različno komuniciramo, zaradi česar pogosto pride do nerazumevanja, napačnega tolmačenja itn.[/quote]
A ti samo pri drugih ali tudi pri sebi vedno najrej pomisliš, da je nekaj izključno plod tvoje domišljije, da si za vse kriv sam itd.? Včasih je to v redu, koristno in zdravo. Če se pa to nenehno dogaja, ima pa človek lahko resne težave z lastno samopodobo, se sekira za vsako malenkost in za vse krivi sebe.
Ne, vse se pa vedno ne dogaja smao v moji glavi. 🙂 Zaenkrat znam še dobro ocenit kdaj in zakaj ljudje na nekoga reagirajo kakor pač reagirajo. Seveda pa to še ne pomeni, da se bom nujno odzvala na njihovo “provokacijo”. V tem konkretnem primeru se jaz recimo nisem v negativnem smislu odzivala na to. Rekla sem samo, da imamo tudi to v planu v bližnji prihodnosti in to je bilo vse. Razumem, da ženski, ki je rodila takoj po koncu srednje šole ni vedno lahko v življenju. Da se je morala tudi marsičemu odpovedat zaradi tega ali pa da ima kdaj občutek, da je marsikaj zamudila zaradi tega. No, jaz definitivno ne bom tista, ki bi ji še bolj grenila življenje. Je pa zanimivo, kako ravno takšni znajo včasih zelo hitro siknit proti drugim, še posebej takšnim, ki so nekoliko drugače in bolj odgovorno vodili svoje življenje.
evo, tudi jaz si ne zelim otrok – iz preprostega razloga, kr jih ne maram, me zivcirajo, mocno…
V gostilnah se jim izogibam, se vsedem cim dlje od kaksnih potencialnih kricacev – na avionu zahtevam, da mi zamenjajo sedez, ce sedim prevec blizu kaksnemu otroku…. in ja, res je, da me nekateri stalno sprasujejo, “Kdaj pa mislita imeti otroka?”… moj odgovor je sprva prijazen, ce pa prevec tezijo, pa jim recem, da ce so si oni omejili zivljenje, in se po domace “nafukali” – to se ne pomeni, da morajo to vsi trpeti 🙂 pa je tisina….
Men je moje zivljenje super – imam svobodo, sem uspesen, lahko pocnem karkoli mi pase, tudi finance mi to dopuscajo – in zame ni razloga, da bi si to pokvaril…..
Drugi pa naj pocnejo, karkoli zelijo, me cisto nic ne moti!
Razen, ko te vprašajo po otrocih, te začne tako motit, da ti dekl dvigne. Meni se zdi, da te hitro zmoti, kaj drugi počnejo, saj te tudi otroci tako zelo motijo, da se moraš nonstop umikat pred njimi. :))
Haha, isti jst. Dojenčki so mi še posebej nagnusni, s tistim jokcanjem, kričanjem, pa slinjenjem mi niso prav nič smešni, še najmanj pa prisrčni. Vem, da me bo zdaj nek idiot citiral in mi napisal, tudi ti si bil nekoč dojenček. Ja in so what, če sem bil ? To še ne pomeni, da se moram navduševati nad njimi. Bi bila pa situacija verjetno nekoliko drugačna, če bi ta otrok bil moj, ampak, kot že neštetokrat napisano, ne razmišljam o otrocih in tudi dvomim, da kdaj bom. To je seveda samo eden izmed razlogov, lahko jih pa še najmanj deset naštejem, samo se mi ne da, pa tudi ni smiselno po tem forumu tega pisat, bodo tradicionalisti jezni ( teh je kar precej ) :>
neštetokrat prežvečena tema pa vendar….Vsako vprašanje o otrocih tudi ni že kar “teženje”.
Večini ljudi se zdi normalno, da imajo ljudje tudi otroke…. nekoč. Kdaj naj bi to bilo je stvar vsakega posameznika oz para ali pa še koga tretjega 😉
Zakaj bi bilo vprašanje o otrocih teženje ne vem, razen v primeru, ko je oseba neodrasla, ima infantilni način razmišljanja in se ji že nasploh na svetu godijo krivice, ker se svet ne vrti v njihovo smer…. Takim ljudem je nedoumljivo, da bi karkoli naredili za drugega brez, da bi za to dobili neko (bogato) plačilo. Večinoma skrbijo le zase in še to jim je bolj ali manj muka in raje manipulirajo z drugimi in živijo na njihov račun….
Posledično so jim tudi otroci neko nedoumljivo breme, ki se mu je bolje v velikem loku izognit, ker itak ne sodijo v njihov egoistični svet, radi so pa “top”/rabijo občutek večvrednosti in tako jim nehote vprašanje o otrocih pomeni diskreditacijo, manjvrednostni kompleks.
Skratka ob tem se jim godi krivica in poten nešteto tem po forumih….. da si povrnejo nekaj…. :/
Calypso, si že poskusila s takim odgovorom? Verjetno ne, ker drugače bi vedela kaj sledi: zgražanje na 1001 način, da si ena ženska drzne sploh kaj takega pomislit ali pa teženje v stilu: ja sedaj si ne želiš, potem pa si boš želela in pa, če je ena že prestara ji težijo, da bo potem pri 50ih obžalovala.
Če mu vedno odgovoriš z recimo “ne vem še”, potem pač preverja, če že veš. Daj mu nek bolj zadovoljiv odgovor. Lahko mu rečeš, da še vsaj 9 mesecev jih ne boš imela in naj te spet takrat vpraša. Ali pa mu povej, da ko se boš odločila, da ga osebno obvestiš. 😉 :))
Forum je zaprt za komentiranje.