Samo za samske aktivne M 35+
Smisel življenja je ležanje na kavču in sedenje pred TV in opazovanje partnerja pri gledanju TV.
Kdo bi se bavil s hobiji. Če je pa tako prijetno ležat na kavču in gledat partnerja, ko ta gleda TV.[/quote]
Ležanje na kavču je res ful prijetno, posebej po rekreaciji. Se strinjam. :))
Tudi to se lahko zgodi. Lahko se zgodi, da bom jaz njega razočarala. Ampak zadnjih nekaj let sem resnično zadovoljna. Vse prejšnje veze so bile bolj tako tako. Ta je pa povsem drugačna, boljša. Tako, da upam, da bo še dolgo trajala pa, da ne bom jaz njega razočarala, da se me ne bo naveličal :).
S tem pa nočem reči, da so bili bivši slabi. So čisto ok moški, samo ne zame. Jaz pa nisem ok ženska zanje. Nekompatiblnost.
Hehe, drži. Vedno je problem odnos. Dokler partnerju pustiš živeti oz. te ne moti, da se sem in tja ukvarja s čim, kar tebe ne zanima pa to ne vpliva na tvoje razmišljanje o partnerju, je vse OK. To sem sam tudi počel. Če je gospa tekla, je pač tekla, če je biciklirala, je pač biciklirala, če je hodila na fitnes, je pač hodila na fitnes. Jaz sem svoje dejavnosti prilagodil tako, da je družina še vedno bila veliko skupaj in da je vse funkcioniralo. Problem pa je, ko eden od partnerjev ugotovi, da je pač več vreden in da je njegov prispevek neprimerno večji, čeprav v resnici ni.
Jaz svojega odnosa do nje in družine nisem spremenil, ona pa je v zadnjem letu pred ločitvijo imela s tem velike težave, kar je jasno dala vedeti, le pogovori na to temo, do razkritja prevare, niso obrodili prav nobenih sadov. No, morda bi se vse skupaj na koncu uredilo, če bi sklonjenega hrbta s pogledom v tla in proseče dvignjenimi rokami (v dlaneh počiva odprta in polna denarnica) prosil odpuščanja, ker sem se vtaknil v ženino osebno razmerje z ljubimcem.
Eh… tega pa res nisem zmogel, ne zaradi sebe, svoje integritete, niti zaradi otrok.
Nima to nobene zveze, če se v hobijih nista ujela. Problem je bil, ker drug drugega nista sprejemala. On ni tebe sprejemal z vsemi hobiji na primer. In to je problem v vsakem partnerstvu, pa če je hobijev 100 ali pa če jih ni nič. Sprejemanje.
Nima to nobene zveze, če se v hobijih nista ujela. Problem je bil, ker drug drugega nista sprejemala. On ni tebe sprejemal z vsemi hobiji na primer. In to je problem v vsakem partnerstvu, pa če je hobijev 100 ali pa če jih ni nič. Sprejemanje.[/quote]
On je pričakoval, da bom opustila svoje hobije. Jaz tega nisem hotela. Vabila sem ga zraven, silila ga pa nisem. Od začetka je še toleriral moje hobije, tudi jaz njegove. Potem pa sva ugotovila, da itak nimava prav nič skupnega. Prostega časa sploh nisva preživljala skupaj. Kar sva imela tako različna zanimanja. In sva šla narazen.
S sedanjim pa veliko prostega časa preživiva skupaj, ker imava delno skupne hobije in nama je fajn.
Vmes sem bila pa par let samska. In si ves čas govorila kako super je biti samska, kako bolje je kot biti v vezi in da nikoli več nočem biti v vezi. Da je to samo breme, odvzem svobode, da ti ne da dihat.
Potem pa kot strela z jasnega naletim na nekoga, ki mi pri mojih ne več rosnih letih, naredi mehka kolena in se potem v vezi počutim svobodno, uživam. Sem kar precej zarečenega kruha pojedla.
Nima to nobene zveze, če se v hobijih nista ujela. Problem je bil, ker drug drugega nista sprejemala. On ni tebe sprejemal z vsemi hobiji na primer. In to je problem v vsakem partnerstvu, pa če je hobijev 100 ali pa če jih ni nič. Sprejemanje.[/quote]
On je pričakoval, da bom opustila svoje hobije. Jaz tega nisem hotela. Vabila sem ga zraven, silila ga pa nisem. Od začetka je še toleriral moje hobije, tudi jaz njegove. Potem pa sva ugotovila, da itak nimava prav nič skupnega. Prostega časa sploh nisva preživljala skupaj. Kar sva imela tako različna zanimanja. In sva šla narazen.
S sedanjim pa veliko prostega časa preživiva skupaj, ker imava delno skupne hobije in nama je fajn.
[/quote]
…in to slednje omogoča, uživanje v družbi partnerja/partnerice, kar pripelje do navezanosti in nenazadnje tudi ljubezni.
Ljudje smo različni, ampak partner s podobnim razmišljanjem, podobno razgledanostjo, podobnim življenjskim stilom in hobiji je pač primernejši partner kot tisti, ki s tabo deli manj naštetih lastnosti.
Marko, če ti skupna peka piškotov in posteljne aktivnosti zadoščajo, si pač tak in ti je to dovolj.
On je pričakoval, da bom opustila svoje hobije. Jaz tega nisem hotela. Vabila sem ga zraven, silila ga pa nisem. Od začetka je še toleriral moje hobije, tudi jaz njegove. Potem pa sva ugotovila, da itak nimava prav nič skupnega. Prostega časa sploh nisva preživljala skupaj. Kar sva imela tako različna zanimanja. In sva šla narazen.
S sedanjim pa veliko prostega časa preživiva skupaj, ker imava delno skupne hobije in nama je fajn.
[/quote]
…in to slednje omogoča, uživanje v družbi partnerja/partnerice, kar pripelje do navezanosti in nenazadnje tudi ljubezni.
Ljudje smo različni, ampak partner s podobnim razmišljanjem, podobno razgledanostjo, podobnim življenjskim stilom in hobiji je pač primernejši partner kot tisti, ki s tabo deli manj naštetih lastnosti.
Marko, če ti skupna peka piškotov in posteljne aktivnosti zadoščajo, si pač tak in ti je to dovolj.[/quote]
Res je.
Pri meni je tako, če s človekom nimam nekih skupnih zanimanj, pogledov na življenje, tudi do posteljnih aktivnosti ne pride. Ni mi dovolj fizična lepota. Lahko je moški še kako lep, če se karakterno ne ujameva, ni posteljnih aktivnosti.
Tudi glede bivših. Saj so bila delna karakterna ujemanja, ne morem reči, da čisto nič. Samo kaj hitro ugotoviš, da kak sprehod tu in tam ali pa kak ogled filma na TV, ni dovolj. Do trpinčenja v obliki obiskov raznoraznih tašč in drugih sorodnikov, do tega pa k sreči ni prišlo . Se je prej končalo.
Prilagodljivost je stvar inteligence. Če pogledaš na evolucijske procese vidiš, da neprilagodljive vrste vedno odmrejo. Trdnost in stabilnost zlahka ohraniš tudi v razmerju, če le ostaneš zvest sam sebi in v tem primeru ti tudi seksa ne bo manjkalo.
Hlapčujejo pa šibki in to se jim dogaja tudi kadar niso v razmerju.
Forum je zaprt za komentiranje.