Samo za samske aktivne M 35+
Spodaj v eni temi (moški nad 40) sem prebrala en komentar, da ne pozna nobenega moškega, ki ne športa.
Pa sem se odločila, da povprašam za nasvet samske moške nad 40, no tud nad 35, ki radi športajo. Kakšen pristop ženske vam je všeč?
Recimo želim si družbo takega moškega za it v gore, sumčat, kolesarit in podobne športe. Seveda se tudi prilagodim in se naučim kaj novega. Nogomet, košarka to me ne vleče.
Torej, če bi želela družbo kolesarja, kako pristopit? Ok, srečam veliko kolesarjev samo to je živjo, čav in gremo naprej. Ni nekih možnosti za pogovor.
V glavnem samski športni moški, ki vam ni odveč športna ženska družba, svetujte mi prosim kako se obnašat, da se spoznamo. Pa seveda tudi napišite kaj vas pri ženskah odbija in pa tudi, če vam mogoče sploh ni do ženske družbe pri športu, ker to najraje počnete sami ali z moškimi.
Ne boš verjela, ampak povprečen aktiven samski moški si tudi razbija glavo s podobnim vprašanjem. Po vsej verjetnosti bo torej kakršnakoli pobuda s tvoje strani sprejeta z velikim navdušenjem. Jaz sem zelo vesel ženske družbe pri športanju, tudi če ne vidim možnosti za kakšen globji odnos (če jo, pa sploh).
Če tega človeka poznaš in veš s čem se ukvarja, moraš samo izrazit interes, da bi rabila za to aktivnost družbo. Po vsej verjetnosti te bo sam od sebe kam povabil, sicer bo morda potreben stavek v stilu “lahko bi se kdaj zmenila”…
Če pa sprašuješ za naključne mimoidoče je pa stvar nekoliko drugačna. Tukaj je predvsem pomembno, da se narediš dostopno. Očesni stik, nasmeh… Ženske ste sicer navajene čakat, da moški naredi prvo potezo, ampak jbg, če je ne, jo lahko pa ti. Ne rabiš nobene strategije, rečeš karkoli ti pade na pamet. Lahko je šala, komentar na vreme, vprašanje kje je prava pot, koliko je še do tjapatja, je v bližini še kaka dobra tura itd. Čisto vseeno, samo da se začneš pogovarjat. Bodi odprta, vesela, jezična. Če ti to predstavlja problem se pa naredi malo zgubljeno 🙂 Vsak ti bo rade volje pomagal…
Verjetno smo si tudi moški med seboj precej različni, ne verjamem pa, da obstaja veliko samski moških, ki bi po krajšem klepetu s simpatično športnico odklonili vabilo na regeneracijsko pivo. Če malo pomislim bi se tudi večina vezanih verjetno težko uprla 🙂 Naj te slednje ne ovira preveč, gotovo ima še kakega samskega kolega (če je to pogoj)…
Dokler boš iskala moške ki športajo, ne boš našla nobenga, prvo kot prvo morš iskat MOŠKEGA, ki ti je všeč, ne zato ker športa ampak ker je tak kot je (najverjetneje bo itak športal če si tak tip osebe ki te to privlači)
Vse to kar si ti želiš, lahko dobiš od vsakega al pa skoraj vsakega moškega ki te bo mel rad, pa želel bit ob tebi, vprašanje je, kaj si mu ti vse pripravljena vrnit……… aja ne ti bi samo takega ki je točno enako kot ti al pa 90% podoben, drugih želja skor ne sme met ne 😛
Jaz sem se ze davno odpovedal ideji sportanja z zensko. Razlog je preprost. Vecina rekreativk pac ni na nivoju rekreativca. Zato je skupno rekreiranje bore malo vec kot prilagajanje moskega zenski.
Razumem pa, da vecina moskih z dosti vecjimi tezavami pride do zensk. In temu primerno so pripravljeni marsikaj poceti za malo zenske druzbe, ki jim je kronicno primankuje.
Zati, punca, ti kar v napad. Sproscen pristop s par besedami, dejanji ti zna hitro obroditi sadove.
Podpis! Zelo dobro in predvsem potrpezljivo si to razlozila nekemu looserju, kot sam zase pravi nekulturnemu prepotentnezu. On zensko nima moznosti niti od dalec videt kaj sele spoznat. Taksnega si nobena niti ne zeli spoznat. Jaz pa pri teku srecam veliko moskih, mislim pa da je ravno pri teku najtezje koga spoznat. Lazje je pri drugih sportih, v dvorani,telovadnici,fitnesu..
Če je baba športnica, ne rabi družbe desca, da bo dvignila svojo rit. Ni bolj dosadnih bab od tistih, ki rabijo nekoga, da gredo smučat, plavat ali v hribe. Zmeraj se jim nekaj odpenjajo smučke, zmeraj jih nekaj krči grabijo, zmeraj so nekaj ožuljene v pohodnih čevljih, cmizdrijo in jamrajo, samo da bi privlekle pozornost, princeske, pa da bi se z njimi ukvarjalo, ker so tako uboge in izčrpane, ker so šle malo v naravo.
Tole boldano bi počnem tudi jaz pa nimam ravno preveč interesentov in interesentk za družbo. Bi me pokontaktirala?[/quote]
Kako to, da nimaš preveč interesantov in interesantk?
Saj pa ja je veliko kolesark in tekačic in žensk, ki gredo v hribe. No, vsaj jaz jih na svoji poti veliko srečam ;).
In tudi s kom podebatiram.
…avtorica..po moje si se odločila da boš iskala šivanko v kupu sena….
moški 35+ ki se redno rekreirajo,vsaj večina športa kot da se pripravljajo na kakšno tekmovanje iron mana,tko da ne verjamem da bi si obesili kakšno partnerico….šport je pač temelj za moč,čas….
po moje bi blo bolje da si najprej najdeš partnerja in tistega pigaš po svojih željah :))
pa veliko sreče
Večina zakonskih parov, ki jih poznam, ne športa skupaj, pa se imajo čisto radi. Čudi me, da na vsak način hočete spoznati nekoga, ki bo kot prvo imel rad iste športe kot vi, imel enako časa in bil v podobni formi. To je skoraj nemogoče. Partnerja ne najdete zato, ker ste popolnoma nesamostojni in če slučajno koga spoznate, se prilepite nanj kot pijavke, to pa zrelim ljudem s povprečno delujočo pametjo redko odgovarja. Ne rečem, da greš včasih kam skupaj, ampak to ne more biti temelj zveze, kot si vi to predstavljate – da gresta vsak dan skupaj teči, skupaj kolesarit, vsak vikend skupaj v hribe in tako dalje.
Moj partner je totalen smučar in ima vsaj sto dni smuke na leto. Jaz ne smučam oziroma samo simbolično. Vsake toliko greva skupaj, ostalo smuča sam ali s kolegi. Oba tečeva, ampak ga seveda ne dohajam. Včasih greva skupaj, ko pa resno trenirava, greva vsak po svoje, ker drugače ne gre. Tudi če ima on na polmaratonu samo 15 minut boljši čas od mene, skupaj ne moreva laufat. Greva pa skupaj v hribe, ker nisva neka ultra pohodnika, pač lažje ture, ko sva bolj lena, greva skupaj na kak krajši pohod ali na manjši hribček, pa s kolesom greva tudi skupaj, ker noben tega ne trenira in ga imava oba bolj za prevozno sredstvo (pa sva šla tudi že na daljše poti, tako da sva vmes prespala, ampak res u izi, samo da se premikaš naprej).
Jaz recimo hodim v fitnes, on pa ne, meni to res zelo paše in se temu ne bi hotela odpovedat. Skratka, ne moreš zdaj vzeti nekoga in ga preprosto dodati svojemu življenju, pa da gre vse naprej po ustaljenih tirih. Preveč pričakujete in preveč želite okupirat človeka. Ne morte tako no. Pa saj partnerstvo ne pomeni skupnih hobijev, kaj ti nuca nekdo, ki se ukvarja z istimi športi kot ti, če se pa ne zna pogovarjat s tabo, ne razume tvojega načina humorja, te ne razume, te ne zna potolažit, razmišlja čisto drugače kot ti … Potem vam gre v bistvu samo za imidž, za to, da preženete tišino in imate hrup, da vam ni treba tuhtat o sebi in se poglabljat v stvari. Skratka, kot imajo nekateri TV cel dan prižgan, da jim ni treba razmišljat.
Tole boldano bi počnem tudi jaz pa nimam ravno preveč interesentov in interesentk za družbo. Bi me pokontaktirala?[/quote]
Kako to, da nimaš preveč interesantov in interesantk?
Saj pa ja je veliko kolesark in tekačic in žensk, ki gredo v hribe. No, vsaj jaz jih na svoji poti veliko srečam ;).
In tudi s kom podebatiram.[/quote]
O ja, saj se najdejo.. Sem pa tamle prej poboldal cel stavek, čeprav me je pritegnila beseda smučanje. To je pač moj šport pa morje in dejavnosti na in pod vodo… Bicikelj je pa zame predvsem koristno transportno stredstvo, ki od pomladi do pozne jeseni nadomesti avto in avtobus. 😉
Hahaha! Ja kaj pa naj? Se popolnoma zapustim, zapijem?
Dejstvo je, da sem prej bil nekako privezan na eno samo lokacijo in je bilo moje ukvarjanje s športom prevečkrat prepoznano kot vse kaj drugega kot potreba zdrave osebe po gibanju.
Na žalost ugotavljam, da to še vedno velja pri večini teh, ki jih srečujem. Gre za pretežno nekativne osebe, ki so s smučmi, gojzarji, plavutkami in šnorkljem, vesli nekako skregani oz. bolje – skregane. Ko pa omeniš kempiranje, čoln in robnizonske počitnice pa se itak vse neha.
Te, ki pa so aktivne pa so po večini zasedene…
V bistvu drži to kar sem na tem forumu pred kakim leto prebral – ločene po 40-tem so večinoma z razlogom ločene in prebiranje med njim je zelo naporno in časovno potratno.
Hahaha! Ja kaj pa naj? Se popolnoma zapustim, zapijem?
Dejstvo je, da sem prej bil nekako privezan na eno samo lokacijo in je bilo moje ukvarjanje s športom prevečkrat prepoznano kot vse kaj drugega kot potreba zdrave osebe po gibanju.
Na žalost ugotavljam, da to še vedno velja pri večini teh, ki jih srečujem. Gre za pretežno nekativne osebe, ki so s smučmi, gojzarji, plavutkami in šnorkljem, vesli nekako skregani oz. bolje – skregane. Ko pa omeniš kempiranje, čoln in robnizonske počitnice pa se itak vse neha.
Te, ki pa so aktivne pa so po večini zasedene…
V bistvu drži to kar sem na tem forumu pred kakim leto prebral – ločene po 40-tem so večinoma z razlogom ločene in prebiranje med njim je zelo naporno in časovno potratno.[/quote]
Smuči, gojzaraji, vesla, kolo, šotori – to so moji naj pripomočki za dopustovanje.
Se pa strinjam, da ljudje, ki so aktivni, kar se športanja tiče so večinoma poparčkani tako, da je izredno težko koga za družbo dobiti.
Sem pa vesela, ko sem prebrala, da se najde še kak tak, ki mu je v veselje it v gore ali pa v kajak ali pa na smuči ali…
Vidim, da je še upanje.
Namreč kar se samskih moških tiče, kar srečam, se zgrozijo ob omembah zgoraj naštetih rekvizitov.
Hahaha! Ja kaj pa naj? Se popolnoma zapustim, zapijem?
Dejstvo je, da sem prej bil nekako privezan na eno samo lokacijo in je bilo moje ukvarjanje s športom prevečkrat prepoznano kot vse kaj drugega kot potreba zdrave osebe po gibanju.
Na žalost ugotavljam, da to še vedno velja pri večini teh, ki jih srečujem. Gre za pretežno nekativne osebe, ki so s smučmi, gojzarji, plavutkami in šnorkljem, vesli nekako skregani oz. bolje – skregane. Ko pa omeniš kempiranje, čoln in robnizonske počitnice pa se itak vse neha.
Te, ki pa so aktivne pa so po večini zasedene…
V bistvu drži to kar sem na tem forumu pred kakim leto prebral – ločene po 40-tem so večinoma z razlogom ločene in prebiranje med njim je zelo naporno in časovno potratno.[/quote]
Hja, seveda, če pa je zate aktivno samo tisto, kar ti odobriš in s čimer se ti ubadaš, vse ostalo ti pa ni nič vredno. S takim odnosom, kot že sam ugotavljaš na svoji koži, ne prideš daleč. Zdaj moraš samo še ugotoviti, da bi ga bilo mogoče dobro malce prilagoditi.
Jaz sem vsak dan aktivna, pa komaj znam plavati in smučati. Torej po tvojem sodim v razdelek neaktivnih … tudi če grem kampirat s kolesom.
No ja, pa poglej še malo za tistimi, ki jim je robinzonsko počitnikovanje, kampiranje in čoln v užitek ;).
Smo tudi take, ki uživamo v raziskovanju narave in se ne obremenjujemo z našim izgledom- beri ne tečemo popravljat pudra, ker pudra ne uporabljamo. Ne moti nas, če laski štrijo po svoje. In se ne bojimo, če se naravni kratek noht malo zalomi. Ja, kje pa take spoznavaš, ki jim ni do bolj razburljivih počitnic? To je ja užitek.
Kar se pa tiče tega- ločene so z razlogom- menda res, kajne? Ti tudi verjetno ;).
No ja, pa poglej še malo za tistimi, ki jim je robinzonsko počitnikovanje, kampiranje in čoln v užitek ;).
Smo tudi take, ki uživamo v raziskovanju narave in se ne obremenjujemo z našim izgledom- beri ne tečemo popravljat pudra, ker pudra ne uporabljamo. Ne moti nas, če laski štrijo po svoje. In se ne bojimo, če se naravni kratek noht malo zalomi. Ja, kje pa take spoznavaš, ki jim ni do bolj razburljivih počitnic? To je ja užitek.
Kar se pa tiče tega- ločene so z razlogom- menda res, kajne? Ti tudi verjetno ;).[/quote]
Da se ne bo spet pokazalo, da smo pretežno ženske za take zadeve kot jih opisuješ :).
Hahaha! Ja kaj pa naj? Se popolnoma zapustim, zapijem?
Dejstvo je, da sem prej bil nekako privezan na eno samo lokacijo in je bilo moje ukvarjanje s športom prevečkrat prepoznano kot vse kaj drugega kot potreba zdrave osebe po gibanju.
Na žalost ugotavljam, da to še vedno velja pri večini teh, ki jih srečujem. Gre za pretežno nekativne osebe, ki so s smučmi, gojzarji, plavutkami in šnorkljem, vesli nekako skregani oz. bolje – skregane. Ko pa omeniš kempiranje, čoln in robnizonske počitnice pa se itak vse neha.
Te, ki pa so aktivne pa so po večini zasedene…
V bistvu drži to kar sem na tem forumu pred kakim leto prebral – ločene po 40-tem so večinoma z razlogom ločene in prebiranje med njim je zelo naporno in časovno potratno.[/quote]
Hja, seveda, če pa je zate aktivno samo tisto, kar ti odobriš in s čimer se ti ubadaš, vse ostalo ti pa ni nič vredno. S takim odnosom, kot že sam ugotavljaš na svoji koži, ne prideš daleč. Zdaj moraš samo še ugotoviti, da bi ga bilo mogoče dobro malce prilagoditi.
Jaz sem vsak dan aktivna, pa komaj znam plavati in smučati. Torej po tvojem sodim v razdelek neaktivnih … tudi če grem kampirat s kolesom.[/quote]
Nope, ne drži, nisi neaktivna. Vprašanje pa je ali tvoje aktivnosti ustrezajo tudi meni.
Do sedaj sem se lotil marsičesa in od tega mi je najbolj pri srcu to kar sem napisal. Nekomu drugemu pa leži kaka druga kombinacija. Vprašanje pa je: Kje se najdemo? Kako se lahko prilagodimo?
Vkolikor so prilagoditve z moje strani možne, ni razloga, da se ne bi prilagodil, ampak od nasprotne strani bi tudi pričakoval določen nivo prilagajanja.
Če pa je prilagajanje prezahtevno pa pač ne rinemo naprej z isto osebo, a ne? Vsi imamo svoje želje in svoja pričakovanja…
haha, ker trapast autogol.. a ločenci pa niste z razlogom ločeni in prebiranje med vami pa ni naporno in časovno potratno? Vsi ste ločeni, ker si ali niste bli sposobni dobit dobre partnerke ali ker pač niste sposobni resnega razmerja. dajte no dečki, malo pred lastnim pragom pometite, preden po drugih udrihate :-)))
Forum je zaprt za komentiranje.