Samo en otrok – je to res tako slabo?

Imam malčka, ki mi pomeni vse na svetu.
Ampak od nekdaj sem se videla, da bi imela več otrok. Zadnje čase pa se vse bolj sprašujem, če sem (sva) tega sploh sposobna.
Finančna situacija je tako tako, ampak s to korono je prišla resna negotovost, ko ne veš, če boš jutri še imel (normalen) dohodek.
Skrbi me tudi, če bom (bova) fizično zmogla, ker iskreno mi je že zdaj včasih zelo naporno. Tet, stricev ali starih staršev nimava v bližini, da bi nama kaj priskočili na pomoč, tako da sva za večino stvari sama.
In vedno več razmišljam o tem, da bi ostala samo pri enem.
Muči pa me slaba vest, ker se bojim, da bi s tem otroku naredila krivico…

Kako krivico bi naredila otroku?
Aja, misliš otroku, ki bi ga rodila v današnje čase. Temu bi pa res naredila veliko krivico.

Imam enega, ker zaradi zdr.razlogov nisem smela več, čeprav je bila želja.
Nič mu ne manjka, ni sicer tipičen razvajenček, čeprav je po drugi strani lahko razvajenost že to, da ne rabi delit ne časa ne prostora ne pozornosti. Ni ego, ampak družaben fant, za hece, rad se druži…..
Ima pa zadnje leto dekle, kjer jih je v družini precej in malo kompenzira 🙂

Sedaj si v dilemi, čez desetletje ti bo pa hudo žal, ker si ostala samo pri enem!
Da iščeš izgovore o času, financah,…. je žal samo prozorna laž, s katero si želiš oprati vest pred seboj in svetom!
Dobro premislita oba, predno bo prepozno…

Sedaj si v dilemi, čez desetletje ti bo pa hudo žal, ker si ostala samo pri enem!
Da iščeš izgovore o času, financah,…. je žal samo prozorna laž, s katero si želiš oprati vest pred seboj in svetom!
Dobro premislita oba, predno bo prepozno…
[/quote]

dej nehi no nabijat ji slabo vest.zakaj bi že imela dva v teh negotovih časih?službo danes imaš jutri je ni,korona,itd…..

Največjo uslugo otroku narediš tako, da nimaš več drugih otrok.

Kakšne finančne težave, več otrok bosta naštepala, več otroškega dotaka boš imela in manj stroškov, subvencioniran vrtec, hrana…. Oblačila nosijo eden za drugim….
Hrana: kos e kuha se kuha in je vseen in se skoraj nič ne pozna, če kakšen krompir al košček mesa vržeš več v lonec.

Sigurno imaš vsaj enega sorojenca 🙂 Tudi jaz razmišljam podobno.

Kakšne finančne težave, več otrok bosta naštepala, več otroškega dotaka boš imela in manj stroškov, subvencioniran vrtec, hrana…. Oblačila nosijo eden za drugim….
Hrana: kos e kuha se kuha in je vseen in se skoraj nič ne pozna, če kakšen krompir al košček mesa vržeš več v lonec.
[/quote]

Ko se sošolci teh otrok norčujejo, da nosijo ponošena oblačila, obutev, da nimajo firm, drugih naprav,…ker jih je preveč, da slabo živijo oz. da živijo kot cigani. Vedno se najde en otrok iz velikih familij, ki ravno zaradi teh opazk sploh ne želi imeti svojih otrok, ker mu samo misel na to povzroča travme v obliki sramote in tega gotovo svojemu otroku ne bi želel.

Sedaj si v dilemi, čez desetletje ti bo pa hudo žal, ker si ostala samo pri enem!
Da iščeš izgovore o času, financah,…. je žal samo prozorna laž, s katero si želiš oprati vest pred seboj in svetom!
Dobro premislita oba, predno bo prepozno…
[/quote]

Sem edinka, imava edinca.
Zakaj bi nam moralo biti zal?

Je in ni slabo. Biti edinec ima dobre in slabe lastnosti.

Sicer ne štekam o kakšni krivici mislš ampak ok, glede na tvoje pomisleke ki jih imaš, bi jst na tvojem mestu ostala pri tem enem.

Sem edinka, imava edinca.
Zakaj bi nam moralo biti zal?
[/quote]

Tudi jaz edinka in imam edinca. Nikoli mi ni bilo žal, da je tako. Vedno sem imela prijatelje, moj sin prav tako. Res ne vem od kje vam fama, da so vsi edinci razvajeni. Moje izkušnje so ravno obratne. Veliko otrok iz večjih družin ne zna oz. noče deliti ničesar s svojimi vrstniki. V družini so vajeni se boriti za pozornost staršev in materialne dobrine in iz njih velikokrat odrasejo komolčarji in sebičneži. Nikoli ni vse samo črno ali samo belo. Vmes je cela vrsta sivih odtenkov.
Avtorica, poslušaj svoje srce.

Imava edinko. Sva vedela od začetka, da bo tako. Pa bi finančno gledano lahko imela veliko družino brez problema. Ampak ne gre samo za to, kaj lahko daš otroku materialno, ampak tudi čustveno in časovno. Obadva zahtevne službe si nisva imela težav priznati, da bi bilo več otrok za naju preveč in bi se to nekje začelo poznati (verjetno na najinem odnosu najprej). Po desetih letih sva istega mnenja. Mi trije smo najboljši par:) Imamo se lepo, veliko si lahko privoščimo, počnemo stvari skupaj. Hči ni niti najmanj razvajena in je v družbi zelo priljubljena. Ker sva se ji posvetila z vzgojo max. In ko gledam trenutni svet okoli nas se resno sprašujem kdo pri zdravi pameti si želi otroka zdaj spravljati v tole….:-( Če bi bila brez, se zdajle sigurno ne bi odločila.

Prav je kakorkoli se boš odločila, pa če bi bila brez, z enim ali s 5imi otroci. Če nisi prepričana v to, da bi imela več otrok, jih ne imej.
Imam dva in mi ni žal. Drugi ni tako velik strošek, da ne bi zmogli, sploh ker imaš še veliko od prvega, obleke tako hitro prerastejo, da se ne splača kupovati veliko. Sta včasih naporna veliko bolj kot če bi bil samo 1 (ker se med sabo hecata), včasih pa ne vem da jih imam.

in kako to potem zgleda, ko taki starši tudi čustveno in časovno visite na tem ljubem edincu in mu ne pustite dihat, pa ko bo moral ta edinec hendlat en kup starcev?
in kaj takega je sedajle, da ne bi spravljala otrok na svet? Še nikoli nam ni bilo tako fajn, ne glede na to, da je treba masko nosit.

Imeti enega pomeni samo en otroški dodatek in za pljunek dodatne socialne, je to danes dovolj?

in kako to potem zgleda, ko taki starši tudi čustveno in časovno visite na tem ljubem edincu in mu ne pustite dihat, pa ko bo moral ta edinec hendlat en kup starcev?
in kaj takega je sedajle, da ne bi spravljala otrok na svet? Še nikoli nam ni bilo tako fajn, ne glede na to, da je treba masko nosit.
[/quote]

To je kot kaže tvoja težava. Očitno pričakuješ, da bodo tvoji otroci skrbeli zate, zato si jih raje naštancala več, da se počutiš bolj varno ob misli na starost.
Še to: sama sem edinka in nihče ne visi na meni. Mož je iz družine z veliko sorojenci, za starše pa skrbi samo on, ostali so lepo skrili roke za hrbet.

seveda še enega, in delaš krivico otroku, zdaj si takega mnenja, ni pa lepšega, če ima otrok brata, sestro. Z vsemi, ki se zdaj pogovarjam, jim je žal, da so odlašale in bile prehitro komot.Tudi otrokom edincem vidim, da jim je dolgčas, non stop so potrebni neki obiski, da ni sam, za na morje iščejo družbo itd. Še žival ki jo kupiš, ji je lepše, če ima par, da ni sama in to prav priporočajo (papiga, želva, ribica, mačka itd..) pes je že drugo, ker se zelo poveže z lastnikom.

To je kot kaže tvoja težava. Očitno pričakuješ, da bodo tvoji otroci skrbeli zate, zato si jih raje naštancala več, da se počutiš bolj varno ob misli na starost.
Še to: sama sem edinka in nihče ne visi na meni. Mož je iz družine z veliko sorojenci, za starše pa skrbi samo on, ostali so lepo skrili roke za hrbet.
[/quote]

za večino bodo skrbeli otroci na posreden ali neposreden način. Tisti, ki nimate otrok ali imate samo enega pač računate na to, da vam bodo drugi narodili otroke. Tako preprosto je to. Razen če misliš, da bodo orangutani začeli polniti pokojninsko blagajno.

zakaj pa bi to bilo slabo? če je sprejet slišan ljubljen kot mu pritiče to nikakor ne more biti slabo.
Slabo je to če je otrok rojen za izkoriščanje, izživljanje roditeljev zaradi svojih lastnih nepredelanih zablod……

Nobene krivice mu ne delaš. Nas je pet. Za starše skrbi eden (ki je ostal doma). In ja to o deljenju je res tako kot je ena napisala. Jaz nič ne delim :).

Ko se sošolci teh otrok norčujejo, da nosijo ponošena oblačila, obutev, da nimajo firm, drugih naprav,…ker jih je preveč, da slabo živijo oz. da živijo kot cigani. Vedno se najde en otrok iz velikih familij, ki ravno zaradi teh opazk sploh ne želi imeti svojih otrok, ker mu samo misel na to povzroča travme v obliki sramote in tega gotovo svojemu otroku ne bi želel.
[/quote]

Problem je v tebi in v tvojih otrocih, ki se norčujejo od drugih.

Več ne rabiš. Več frocovja več dela in več stroškov. Se ti plete smrkavec okrog nog ko zvest pes, čepe za uhe treba nabavljat, enim celo ves cajt pobere. Ni ti treba tega.

… boš odgovor in moč našla pri vama doma. Na forumu samo pametujemo.
Lahko, da bo vajin edinec okej, lahko da ne bo.
Lahko, da bo bolje z dvema, kot z enim.
Lahko da …

Samo povem, da sem srečala le malo staršev, ki so edinca uspeli dobro vzgojiti. Res jih je malo in kapo dol pred njimi. Sorojenci so vendar v veliko pomoč pri tem, čeprav nekateri to zanikate.
Delam v šoli in poznam deklico, ki je že od malih nog izdelek svojih staršev, dobesedno. povsod mora imeti vse pet in vse mora biti najboljše.
Kar je seveda nemogoče, je samo otrok, no najstnica z omejenimi kapacitetami.
Na njej visi mama, pa ata (mogoče slednji nekoliko manj), pa babica, ni da bi govoril. eden otrok v širši družini. Nikamor se ne more skriti.

Uspešno odločitev želim.

Ena, ki jih ima več od povprečja.