šalabajzer
Šalabajzer je pogovorna beseda, njen pomen se spreminja oz. prilagaja rabi, od koder je tudi prišla. Uporablja se v veliko različicah, običajno pa pomeni nekega brezveznika, nekoga, ki dela bolj ko ne vse na pol, nekoga, ki nima pojma o nečem itd. itd. Pomenov je malo morje, odvisno od rabe. Težko bi razpravljali o knjižnem pomenu te besede, ker je pač še ena beseda v slovenskem besedišču, ki nima nekega pravega smisla, je bolj šaljiva kot ne.
Šalabajzer ima izvor v nemški besedi Schallabweiser, kar v slovenščini pomeni odbojnik zvoka. Uporablja se na primer kot kovinska pregrada v dušilcih izpušnih cevi, ali pa je to premična stena v zadnjem delu odra v gledališču ali koncertni dvorani, ki zvoke z odra odbija v dvorano.
V prenesenem smislu je torej šalabajzer nekdo, ki mu lahko rečeš karkoli, pa se bo vse kar odbilo od njega, zato se ne bo nikoli ničesar naučil oziroma si ne bo ničesar zapomnil. Sopomenka bi lahko bila diletant, nesposobnež ali pa, kot je napisal ah, šarlatan. Vzdevek šalabajzer najbolj pristoji površnim mehanikom, zidarjem in drugim izvajalcem obrtniških del, pa seveda tudi nesposobnim telekomunikacijskim družbam in na primer bankirjem, ki dajejo milijonske kredite brez ustreznega zavarovanja.
Sami šalabajzerji!