S prvim jutrom

Resen obraz in ta odsev oči, ki jih meglica kot puhasta odeja, vsa zavita v skrivnostno uganko, ki se vije okrog oči in za trenutek zbledi v višave, naredi srivnostne.
privablja nasmeške, slike spominov, ki so visoko med gorami, kjer božajo vrhove gora. Jutranji lesk modrine in mavrično puhaste svetlobe, prodira do skalce na robu gozdička, kjer so oči in žari v globočino gozdov.
Pogled skrivnosti narave in njenih čarov je vidno le redkim.

Redkim, čeprav so najlepše stvari v življenju čist zastonj. Lep zapis. Zanimivo, da sem ga šla prebrat ravno sedaj, ko sedim med drevesi in se pustim razvajat zadnjim sončnim žarkom danes. Morda zato še lepše zveni.

Lepa hvala. Lepa skromnost seže res povsod. Očem ni ničesar skritega. Res en lepi dan za pohajkovanje