Mene zanima kakšno je pravilo s in z pred besedami?
Ali je tako?

Če se beseda začne z črko:

t,s,u,h,i,š,k,a,f,e,c,p,č,a je vedno z. Pred ostalimi besedami je s?

LP

pred p,t,k,h,f,s,š,c,č stoji s in ne z (ta suhi škafec pušča; vendar brez samoglasnikov)

Morda si je to laže zapomniti, če vemo, da se predlog s/z izgovarja skupaj z besedo in uporabimo tistega, ki ga lahko izgovorimo:

s črko = sčrko (zčrko ne moremo izgovoriti)
z brado = zbrado
z vlakom = zvlakom

itd.

Predlog s pišemo pred vsemi nezvenečimi soglasniki (p, t, k, s, f, h, c, š), z pa pred vsemi zvenečimisoglasniki (b, d, g, z, ž, dž) in pred zvočniki (m, n, r, l, j, v).

Lp

Kateri predlog pa uporabljate npr. v primerih, kot je: “z SMS-i”

SMS se lahko izgovori kot “sə̀ mə̀ sə̀” ali “es em es”. Ali je za uporabo predloga pomemben zapis besede za predlogom, torej v tem primeru “S”, ali izgovorjava?

S. Pomemben je zapis besede zadaj, ne izgovarjava (beremo pa potem glede na izgovarjavo naslednje besede).

Zakaj izgovorimo “z sms” je logično saj v bistvu rečemo “z es em esom” (poenostavljeno napisano), torej se ta z veže na vokal in ne na s. Pred vokali pa vedno uporabljamo predlog z (z avtom, z elanom, z igro, z otrokom, z učenjem).
Pravilen zapis pa je s SMS-jem.
LP

Lahko izgovorimo “z esemesom” ali pa “s semesejem”, oboje je možno in pravilno. Dilema pa se mi potem tu zastavi pri zapisu: zakaj bi bilo možno le S SMS-jem in ne tudi s SMS-om? Meni je ta druga varianta bolj logična, saj SMS vedno izgovorim esemes.

Te kratice mi včasih gredo na živce, ko npr. na teletekstu berem “odkar smo člani EU-ja”. Na teletekstu TVS očitno menijo, da so vse kratice moškega spola in da jih je treba sklanjati s končnico. Meni bi bilo naravneje napisati: “odkar smo člani EU”.

Vem, da je to že čisto druga zgodba, ampak …

Filip, zopet je tukaj odvisno kako izgovorimo. Če rečemo s sms-jem potem je zadnji vokal v izgovorjami polglasnik, ki spada med sprednje vokale, hkrati pa ga pri sklanjanju podaljšujemo z j, ki zahteva preglas- semese-jem (e beri kot polglasnik), če pa izgovorimo s esemes-om, pa končniški morfem vežemo na s, pri katerem se končni polglasnik zaradi predhodnega e esemEs-om ne izgovori tako intenzivno kot pri drugi varianti (semese) in ni potrebna podaljšava z j-jem (se pravi gre za zelo reduciran izgovor polglasnika, tako da ga skoraj več ne slišimo).

eeee … torej bi bila pravilna oba ZAPISA kratic:

s SMS-jem (s semesejem)
s SMS-om (z esemesom)

??

Vem, da je bogokletno, a jaz sem privrženka tega, da zapis prilagodimo izgovoru. Čeprav v tem primeru, glede na to, da je možen način izgovora s SMS-jem, bi vseeno pisala “s”.

Če pogledamo v Pravopis 01, bomo videli, da se lahko črka S sklanja na dva načina: s-ja (se-ja) in s-a (es-a) – če bi pa recimo pisalo s-ja TUDI s-a, pa ta druga varianta velja za manj primerno -, tako da je SMS-ja ali SMS-a (v našem primeru SMS-jem ali SMS-om) oboje pravilen zapis.
Lp

Talole je:

Večni problem pri pisanju. Vsaj zame. Zato je tukaj en kratek HELP za pravilno pisanje teh predlogov

Predlog S uporabljamo pred besedami, ki se začnejo na C, Č, F, H, K, P, S, Š ali T.

Predlog Z uporabljamo pred besedami, ki se začnejo na A, B, D, E, G, I, J, L, M, N, O, R, U, V, Z ali Ž.

Predlog H uporabljamo pred besedami, ki se začnejo na G ali K.

Predlog K uporabljamo pred besedami, ki se začnejo na A, B, C, Č, D, E, F, H, I, J, L, M, N, O, P, R, S, Š, T, U, V, Z ali Ž.

No, ja … eno je zapis, drugo izgovor.

V srednji šoli nam je profesor povedal tale stavek katerega začetne črke besed povedo kdaj se uporablja S: Franc Potuje Cele Štiri Tedne Sam Čez Kranjske Hribe.

Se strinjam z spelo_
Najlažje si je zapomnit pravilo k pa izgovorjavo. 🙂

Ampak ti si nisi nič od tega, kajne?

Hitro vprašanje – kaj pa je pred črko X (npr. z Xerox Slovenija). Je res “z”?

Moram priznati, da bi se jaz tudi odločila za s, saj X v besedi Xerox beremo s sklopom ks. Če pa sklepam po pravilu 683 v SP, je pravilen predlog z; predvidevam da zato, ker se črka X pravilno imenuje iks. SP sicer navaja drugačen primer, vendar je v dobro oporo, saj ponazarja primer razlikovanja med izgovorom in zapisom – tako kot imamo razlikovanje pri iksu in kseroksu. SP tako navaja npr. s Hugojem, pri čemer to izgovorimo z Igojem.

Je pa verjetno težko zaprmej reči, kateri predlog je absolutno pravi, saj razporeditev predloga s/z temelji na razporeditvi slovenskih samoglasnikov in soglasnikov.

Jaz bi rekla s Xeroxom in tudi s Hugojem. Kot sem že rekla, se ravnam po izgovoru. Pravila je dobro poznati, da imaš potem argument, zakaj v določenih primerih ne slediš slovarju. 🙂