Romantika in prva ljubezen

Oj!
Lepo bi bilo, če bi v tej temi lahko pripovedovali, kako je potekala vaša prva ljubezen, kako se je spominjate in kako ste jo doživeli. Opisovanje dogodka, kako ste dekle ali fanta spoznali, se zaljubili in se poljubili.

Sam imam eno lepo dogodivščino, ki se mi je pripetila pred petimi leti, ko sem na obali spoznal zelo lušno punco. Sama je bila na počitnicah na morju ona pa je vprašala, če bi šla skupaj na pijačo. Sam sem privolil in drugi dan sva se dobila v parku na klopci. Najprej sem bil ves prevzet od njenejubkosti in bil sem ful živčen. Prisedel sem in jo pozdravil. Bila sva bolj redkobesedna, saj nama je bilo nekoliko nerodno. Sprehajala sva se ob obali in se začela pogovarjati nato je kmalu je prišel čas, ker je morala iti domov. Tik pred njenim apartmajem sva se ljubezensko pogledala in odzdravila še v istem hipu pa si nisem želel tako slovo, da bi nakoncu bilo vse “prazno in nepopolno”. Zato sem jo tisti trenutek še prijel za roko, jo potegnil k sebi in jo začel poljubljati. Tam sva bila še kakih 5 min in se objemala. Nato je odšla. Ko sem prišel tudi sam domov, sem dobil njen sms in mi povedala, da je bila vsa prevzeta od tega, ko sem jo zadnji trenutek ustavil in jo poljubil in ji prijetno dišal. Sam sem ji namenil tudi nekaj lepih besed. Drugi dan sva se ponovno dobila skupaj a tokrat sva hodila z roko v roki, kot naju bi zalepila z lepilom hehe. Bila sva kot v najlepšem koncu sveta, popolnoma sama. Žgečkala me je s konicami prstov po bokih. Tudi tokrat, preden je odšla domov, sva se poljubljala, ona mi je dlani položila v zadnji del kavbojk, bilo je zelo vroče. Preden je odšla, sem v njenih očeh videl solze in hkrati veselje, to mi je sama potrdila kasneje v sms-u. To je bila moja najlepša izkušnja s prvo ljubeznijo in jo bom z veseljem hranil v najlepšem spominu mojih dni do konca življenja.

Če se prav spomnim, sem pri 17-ih letih imela prve izkušnje z nekim Alešem, katerega sem spoznala v diskoteki; srečevala sva se 1 ali 2 na mesec le ob vikendih – takrat je še bil na obveznem služenju vojaškega roka in mi je pisal takšna globoko izpovedna pisma, me skoraj vsak dan klical, toda mene to sploh ni nič kaj presunilo, ganilo…ko je čez dobrega pol leta prepoznal, da se trudi zaman mi je dal mir, v sebi nisem zaznala ničesar kar bi mi dalo nek občutek zaljubljenosti ali nekaj podobnega, kar je seveda normalno saj sem bila pogosto v mislih z enim drugim oz nekdo mi je bil že dlje časa (cca 2 leti) precej všeč – hodil je na isto SŠ, je bil iz mojega kraja in sva se relativno dobro poznala – ob zaključku šolskega leta ko smo popivali v parku sem se v mojem ne ravno treznem stanju opogumila in mu priznala, kaj se “v meni dogaja” zaradi njega, tip je bil šokiran oz videlo se je da je imel mešane občutke in sploh ni vedel kaj bi, nakar je končno povedal, da ima punco….what???? Vedela sem, da to ni res in me je ta laž, ta izgovor tako zelo prizadel, da sem celo pot domov jokala kot da je sodni dan…po nekaj dneh sem se skulirala in se odločila, da če pa zanj nisem bila dovolj dobra, lepa itd oz da sem vredna laži bom pa kar raje sama (kazen za nasprotni spol, hehe). Od takrat je preteklo že veliko let, spoznala sem n takšnih in drugačnih modelov zlasti v času študija pa tudi službeno, vendar z nobenim nisem začutila, da bi lahko bilo kaj več, da bi si lahko končno z nekom ustvarila zvezo, tako da moje prve izkušnje z nekom, ki sem ga kovala v zvezde se niso nič kaj prida končale. Morda bo v naslednjem življenju več romantike, no pa tudi da je bo končno še kaj v tem ravno tako še ni prepozno 😛