Robin Wiiliams

Neznanja ?
Kako pa prideš do znanja o smrti ?[/quote]
kdo govori o znanju o smrti? poenostavljaš kot goldfishova…..govorim o strahu pred smrtju, o strahu pred minljivostjo…le ta izvira iz neznanja..pa ne osmrti….iz življenja…[/quote]
In kakšno znanje ali prepričanje rabiš, da te ni strah smrti ?

Pri samomoru pa ni stvar v tem, da svobodno končaš žilvjenje in se potem sklicuješ na neko svobodo, ampak v tem, da “svobodno” končaš trpljenje.
Če bi resnično imel pravo svobodo, bi vsak končal trpljenje, ne pa življenje.

Resnično svoboden je tisti, ki je srečen, zadovoljen in zdrav. In takšen ne bo delal samomora.

Lahko kdo v enem ali dveh stavkih pove bistvo ?

Komentar iz 24 ur

“Žalostno! Naj počiva v miru. Bil je izreden igralec in najbrž je slehernega od nas nekajkrat spravil v smeh ali vsaj dobro voljo. Se mi pa poraja večno vprašanje, ko berem te silne belede sožalja, obžalovanja, objokovanja…. kolegov in prijateljev….., kje so bili dokler je bil živ ??? Če bi mu vsak to povedal ali dal vedeti, če bi se pogovoril z njim, spil kavo z njim…. pred mesecem, pred tednom, včeraj…. do tega verjetno ne bi prišlo. Ljudje smo danes preveč sami. Zaprti sami vase.”

Sem gledala eno slikco, na 24 ur, najbrž zadnjo, ki je bila posneta pred njegovo smrtjo (vsaj kjer je v javnosti). In na tej sliki mi deluje skrušen, pogled usmerjen v tla (ali pa nekam v svoje trpljenje), usta rahlo ukrivljena navzdol, drža sključena kot da nosi težko breme, star, prestar, tak, da se ti zasmili.

Ne vem, ko razmišljam o njegovem samomoru, nekako dobim asociacijo na zadnjo tekmovalno vožnjo v slalomu Bojana Križaja. Se ga še spomnite, kdor se ga. Tik pred koncem odpeljane vožnje, pred ciljem, ko še zdanjič da vse od sebe, je celo blizu rezultata, da bi lahko stopil na stopničke, on sestopi iz proge, si odpne smuči in odkoraka skozi cilj.

Ni isto kot samomor, vem, vendar je stvar izbire, dejanje kot izraz priznanja kdo si, kje si, in da je čas za spremembo. V svojih življenjih pač vsi stojimo, vedno znova in znova, pred dejstvi, da je potrebno nekaj spremeniti, nečemu se odreči in nekaj pridobiti.

Dober igralec je bil, prepričljiv, gledljiv, čustven… Ne dolgo nazaj sem gledala film, v katerem je imel glavno vlogo – 12 letnega dečka z neozdravljivo boleznijo (hitro se je staral), naslova se ne spomnim, spomnim pa se, da je bil film vreden ogleda.

Jaz bi mu poslal sms, pa mi nikoli ni poslal svoje cifre. Verjamem, da je imel dovolj bližnjih, ki so mu to pokazali tako, da so smejali njegovim šalam.

Jaz bi mu poslal sms, pa mi nikoli ni poslal svoje cifre. Verjamem, da je imel dovolj bližnjih, ki so mu to pokazali tako, da so smejali njegovim šalam.[/quote]

Zdaj moli za njegovo dušo, sigurno te sliši tam nekje, kjer ječi še od večjega trpljenja.

[/quote]

Zakaj večjega trpljenja?

It, moje mnenje je, da kdor poseže po svojem telesu na način, da ubije fizično obliko, ga ne more čakati nič dobrega. Če je mislil, da se je odrešil trpljenja na zemlji, je morda padel še v večjega. Ne vidim smisla v samomorih, zato sem kritična do teh dejanj.

Torej verjameš v življenje po smrti?

Torej verjameš v življenje po smrti?[/quote]

Jp. Četudi ne bi verjela, bi bilo moje mnenje enako. Samomor je nesmiseln.

Kaj pa zanemarjenje zdravja (kajenje, alkoholizem, nezdrava hrana) in iskanje adrenalina v tveganih športih, divjanje po cesti ?

Iz tvoje perspektive je res. Iz perspektive nekoga, ki je obupal, pa je smiseln.

Kaj pa zanemarjenje zdravja (kajenje, alkoholizem, nezdrava hrana) in iskanje adrenalina v tveganih športih, divjanje po cesti ?

Iz tvoje perspektive je res. Iz perspektive nekoga, ki je obupal, pa je smiseln.[/quote]

Če tako gledaš, potem se ljudje res ubijajo na različne načine, z različnimi postopki. Meni je vseeno. Vsakemu lahko priskrbim vozni red vlakov.

Samomorov ne podpiram, a jih po svoje razumem…samomor je le končen dokaz, da je bilo od žrtve nekaj močnejšega.

Evolucija in razvoj delujejo po principu preizkušanja mej.

Evolucija in razvoj delujejo po principu preizkušanja mej.[/quote]

Aja, od tod potem polno pedofilov, morilcev, psihopatov…so preveč preizkušali meje in padli čez rob. Oz. nekdo bi rekel, da je njihovo vedenje sprejemljivo, ker so svobodni.

Samomor je odraz “bolezni duše”, kjer je izostala psihološka pomoč. Podobno se mi zdi, kot če nekdo umre za rakom, lahko ga premaga, lahko pa tudi podleže bolezni.

A prodajaš karte na železniški? Sem videla tam pred kratkim za šalterjem, eno ki je ves čas odpirala usta ko riba 🙂

A prodajaš karte na železniški? Sem videla tam pred kratkim za šalterjem, eno ki je ves čas odpirala usta ko riba :)[/quote]

Obstaja tudi ata google. Če boš imela opravka kdaj z mano, boš tik pred samomorom:).

Torej verjameš v življenje po smrti?[/quote]

Jp.[/quote]
HAHAHAHAHAHAHAHAHA

evo – temica, ki ustreza profilu tukaj tipkajočih 🙂

zafrustriran samomorilec je vreden vsga tega bikovega drekanja 🙂

vsi, ki vam ta drekač pomeni natipkati črko obžalovanja … ste na njegovi poti.

o Ninu Robiću – umrlem isti dan in zmernem človeku pa NIČ!

Jp.[/quote]
HAHAHAHAHAHAHAHAHA[/quote]

Smešno ja.

Mja, v tem primeru je res izpadel drekač. 25 letno hčerko pustil na cedilu :

http://www.businessinsider.com/zelda-williams-releases-statement-2014-8

Lahko bi ti o njemu kaj napisal, namesto da stokaš, da bi šel potem lahko po njegovi poti. 😉

Mja, v tem primeru je res izpadel drekač. 25 letno hčerko pustil na cedilu :

http://www.businessinsider.com/zelda-williams-releases-statement-2014-8%5B/quote%5D
Kaj misliš, da so vsi tako nesamostojni pri 25-tih, kot (da ne bom rekel kdo)?
Kaj pa, če ji je bil, kot tak (depresiven) prej ovira, kot pa opora?

RW ni bil depresiven.

Samo zavedal se je, da živi med bebci.

Sem ga imela dolgo časa na sumu, da zna slovensko in incognito bere ta forum.