Upam, da mi ne boste zamerili, da postavim eno ne čisto resno vprašanje – ampak se mi je kot ribja kost zataknilo v grlu in noče in noče ven!

Namreč, pred kratkim je izšla ena lušna otroška knjiga, kjer v zgodbi nastopa riba, po imenu …. Ribek. In tega “nesrečnega” Rib(e)ka v besedilu ves čas sklanjajo po “prvi štajerski sklanjatvi” – saj veste, vrtec-vrteca, pesek-peseka itd. Torej, npr. “Ribeka še vedno ni!”

Zdaj me pa zanima – bolj za šalo, kot zares – ali je taka sklanjatev pravilna. Če bi izhajali iz analogije npr. osliček-oslička, potem bi moral biti ribek-ribka, brez tistega e-ja. Ali je, glede na to, da gre za osebno ime, torej Ribek, sklanjanje kaj drugačno, kot če bi ta nesreča obstajala v SSKJ tudi kot “ribek”? Ali gre tukaj bolj za “pesniško” oz. prevajalsko svobodo in lektorji pustijo tudi take drobne nepravilnosti?

Pravilno, torej po SSKJ, bi bilo Ribka v rodilniku. Tako je na primer tudi Tinček moško osebno ime, ki ga sklanjanamo: Tinček, Tinčka itn. In ne: Tinček, Tinčeka itn.

Torej… Pravilno bi bilo Ribek, Ribka.

Ampak, če gre… Ne vem.. Za knjigo, ki je napisana v štajerskem pogovornem jeziku, potem seveda dopustimo vse.
Pravilno pa vsekakor ni!