Reportaža:-))))
Reportaža je na netu…upam da vam bo všeč in da nisem dosti pozabila…
za popravke se pa priporočam…:-))))
Žal v galerijo slik še ne morem dati imamo rahlo tehnično težavo, ki se glasi nekako takole: Ti, kakšno geslo je že za vnos slik v galerijo??? Hm…? A ni…? Kaj pa? …tudi ne…Mogoče pa….ne, ne,aaaaa….
Upam, da se bo že do jutri kdo spomnil:-)))))))
Saša
Krasno ste se imeli, a ne? V mislih sem bila z vami, telesno pa na predavanju. Pa ne na tako prijetno temo, žal.
Tisto cartkano detece, ki se že zdaj tako za kuhinjsko mašinerijo zanima, bo pa mamici v veliko pomoč. Seveda, ko zraste.
Tako luštni ste na slikah, pa take njami stvari ste spet ustvarjali.
deka
Joj, joj, tole je pa težko gledat pred kosilom :o)
Ja, saj je opozorilo zgoraj, vem…
Skoraj zagotovo sem bom lotila poprtnjaka in potico bom tudi poskusila tako zaviti… teoretično mi je že vse jasno, kako bo šlo praktično, poročam :o)
Lep dan vsem, pri nas sončen in spet topel.
Vladka
SašaC – Bravo. Zeloooo dobro opravljena reportaža, fotke čudovite. Rada bi samo napisala originalen recept za bučno juho:
1/2 kg buče hokaido, ali muškatne,
1/4 kg krompirja,
1 večji korenček,
20 gr surovega masla, sol, poper,
mleta kumina,
svež peteršilj, drobnjak,
nekaj žlic kisle smetane.
Neolupljeno bučo (mladi plodovi), ki smo ji odstranili semenje, krompir in korenček narežemo na velike kocke, skuhamo v litru vode do mehkega. Nato dobro pretlačimo ali zmešamo v mešalniku (tako kot na srečanju), začinimo in še enkrat zavremo. Na krožniku okrasimo z žlico kisle smetane in narezanim drobnjakom ali petersiljem.
Ta juha je izredno okusna. Poznam par (avtorica Anamarija Slabe), ki jo je tako cenil, da jo je ponudil na svoji poročni pojedini. Gostje so pridno zajemali, glavna jed pa je ostala.
Ta recept in spremno besedo sem zasledila v reviji Moj mali svet, pred nekaj leti. Navdušilo me je, da sedaj gojim buče hokaido. Kakpo dobra pa je juha ste pa lahko poskusili na srečanju. Moja varianta je bila malce drugačna, kot sem jo opisala sedajle (količine), lahko pa jo po svoje pripravite tudi ve. Lep pozdrav Mica
Hej!
Sasa,to si pa tako lepo in hitro naredila.Res si punca in pol!!:)))
Kako vse lepo zgleda,pa saj je bilo tudi v resnici tako.Zdaj smo ze stari znanci in treme ni vec;pocutimo se domace, kot v domaci kuhinji.
Pravzaprav se lepse,ker nas je vec in se kaksna sala pade vmes.
Sploh pa v druzbi krasnih mladih ljudi in otrok naravnost uzivam.
Samo majhen popravek k reportazi(saj je Sasa dovolila),da ne bi kdo rekel,da ucimo krivo vero.
Savrinka ni nosa s trzaskega.
Savrinke so zene in dekleta iz Savrinov,podrocja vzpetin ob Kopru proti notranjosti Istre.
Pisatelj Marjan Tomsic(Stajerc) je zasel v Marezige kot ucitelj.In tu je dozivel lepoto in prvobitnost nasih krajev,vzljubil nase vasi in napisal tudi knjigo Savrinke.Splaca se jo prebrati.
Zakaj so Savrinke zanimive?
Ker je tu zemlja skopa in ni dajala dovolj za prezivetje,so nekako zene prevzele del ekonomije v druzini v svoje roke.
Vsako jutro so se pes napotile proti Trstu s svojimi oslicki,s katerih so visele posode z mlekom in kosare s sveze pecenim kruhom,jajci in se s cim. V Koper so ta, se topel kruh nosile na glavah.Potem so prodajale od hise do hise.
Domov so prihajale v najboljsem primeru za kosilo,iz Trsta pa sele zvecer.
Privoscile so si tudi postanek (na Crnem kalu) in ga tudi spile kozarcek ali dva. Bile so zelo podjetne in imele smisel za trgovanje.
Mozje so deleli na njivah in skrbeli za ptroke,ce ni bilo kaksne nonice doma.Tudi te so redko ostajale,ker jih je do pozne starosti vleklo v mesto.
Torej vidite,zamenjava vlog v druzini.
Sama se se spomnim teh cudovitih zensk,ki so ponoci pekle kruh in ga prinasale v mesto se v petdesetih in tudi sestdesetih .
Moja hcerka je leta pila mleko od iste dobaviteljice.Vsako jutro smo ga imeli ze ob sedmih.
Res smo malo cudne,Primorke. Ce pomislim se na Aleksandrijke,zene iz Vipavske doline in Goriske,ki so pustile doma dete in sle dojit v Egipt. Doma pa moz z otrocki.Ja,nase lepe Vide!
Verjetno je vsemu temu botrovala huda revscina;ampak malo poguma,smisla za biznis in upornosti je tudi bilo zraven.
“Savrinke” ste imele priliko veckrat videti tudi na TV.Krasno pojejo in govorijo v narecju.
Tomsiceva dela je res prijetno brati.Prepletanje pravljice,resnicnosti, vaskih jasnovidcev,cudakov in predvsem pa povezanosti z zemljo.
Saj mi ne zamerite,ampak v spomin nanje sem morala to povedati.
Lep dan Babi
Kako vam zavidam, ker ste se tako lepo imele, poizkušale in se sladkale s samimi dobrotami. Ja je že tako, da naši najmlajši samo enkrat praznujejo prvi rojstni dan in naš Maks je v petek imel svojo prvo žurko, tako da mamica ni imela nobenih pogojev da bi se pridružila tejle pisani druščini :)))
Na naslednje srečanje pa prav gotovo pridem!!!
Lp Tadeja
HelenaK, živjo. V Ljubljani na trgu sem zasledila buče hokaido in muškatne. Ne vem, če jih imajo še. Moraš iti pogledat, ker jaz redko pridem v Lj. dopoldne, ko je trg še v obratovanju. Pridelovalci iz Bertokov so jih 2 x tedensko prodajali. Sporoči mi naslov, pa ti pošljem semena, jih boš vzgojila sama, če imaš možnost in boš pri tem tudi zelo uživala, ket ti bodo te buče dajale zelooo veliko energije. Buče hokaido zelo dobro obrodijo, plodovi ostanejo lahko kar do velike noči, če imaš pa dobro klet lahko še malo dlje. Moj e-mail: micadebeljak@email.si. Lep pozdrav, Mica
Knofki:
1/2 kg skute
1/2 pecilnega praška
1/4 kg margarine
cca 1/2 kg moke
in ščepec soli – po okusu
Iz sestavin zgnetemo testo na hitro, razvaljamo na 1/2 cm debelo in s “š*****” ali “štamperlom” izrežemo krogce, ki jih nalagamo na namaščen pekač. V segreti pečici – na 200 oC- pečemo, da zarumenijo. In dober tek.
Še za dobro voljo: vas vprašam, kako se stopnjuje “Š”?
štofelc, š*****, štamperle, štuc, štefan, škaf, Škofljica (ko je še obstojala za zdravljenje). Če kdo ne ve, kaj kaj pomeni, naj vpraša. Lep pozdrav Mica
in veliko lepo pobarvanih pirhov vsem skupaj.
Forum je zaprt za komentiranje.