Reki, pregovori, modre misli, citati
1.Pismo Korinčanom 13, 1-13
Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje,
ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.
Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice.
Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.
Ljubezen nikoli ne mine.[/quote]
Ne ljubim te zaradi tega kar si, marveč zaradi tega kar sem jaz, ko sem s teboj.
Nihče na svetu si ne zasluži tvojih solz, tisti, ki pa si jih, te ne bo spravil v jok.
Samo zato, ker te nekdo ne ljubi kot si želiš, še ne pomeni, da te ne ljubi z vsem svojim bitjem.
Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
Najhuje je sedeti poleg nekoga, ki si ga želiš in se zavedati, da ne bo nikoli tvoj.
Smej se vedno in povsod, tudi ko si žalosten-a,
saj nikoli ne veš, kdaj se bo nekdo zaljubil ravno v tvoj nasmeh.
Lahko si samo človek na tem svetu, ampak za nekoga si ves svet.
Ne zapravljaj časa z nekom, ki se ne trudi svojega preživeti s tabo.
Morda Bog želi, da srečaš napačne ljudi, preden najdeš pravo, da boš potem, ko jo najdeš lahko hvaležen/-na.
Ne joči, ker se je končalo, bodi vesel, da se ti je sploh zgodilo.
Vedno se bodo našli ljudje, ki te bodo prizadeli, vseeno ne izgubi zaupanja v ljudi, le previden/-na bodi.
Postani boljši človek in bodi prepričan, da veš kdo si, preden spoznaš neko drugo osebo ter upaj, da bo tudi ona videla kdo si.
Ne obremenjuj se in ne pričakuj preveč, najboljše stvari se zgodijo ko najmanj pričakuješ.
Vse, kar se zgodi, se zgodi z določenim razlogom.
~Gabriel Garcia Marquez
http://www.rtvslo.si/pda/?&c_mod=pda&op=blog&func=entry&id=37769&public=vip
“Zato, sem premišljevala, bi se zdaj odločila za Odiseja. Klenega moškega, ki upa gledati resnici v oči. Ki se zaveda nevarnosti in hkrati s tem tudi svoje šibkosti. To je moč, ki me danes očara, to! Dovoliti si biti ranljiv in znati s to svojo ranljivostjo tudi ravnati. Se dati privezati za jambor, če je treba, stisniti zobe in tuliti od groze, a priti skozi morsko ožino zmagovalec, ki ga zapeljevanje ni moglo odvrniti od trdne odločitve in zvestobe svoji lastni poti.”[/quote]
Včasih se razbijemo v čereh, ko skušnjavo prelahko jemljemo. Včasih smo kot Odisej, ko nas skušnjava vleče, pa želimo doseči nekaj, kar nam ne bo prineslo dobrega, brez posledic. Da smo pa lahko Orfej, je pa potrebna borba – ozka in strma pot.
Borimo se lahko samo,če vidimo smisel v borbi, če v veri lahko gledamo drugačen cilj, kot nam ga kažejo sirene. Če se želimo boriti, je pomembno, da imamo oporo, da nismo sami. Ni vsak tvoj sovražnik, ki ne deli s teboj tvojega mnenja in ni vsak tvoj prijatelj, ki ti pritrjuje. Nekoč bomo hvaležni tistim, ki se niso strinjali z nami, se nam na videz niso pokazali kot prijatelji, ampak globoko v duši pa so bili vedno z nami povezani in v tišini sodelovali v našem boju, da postanemo Orfej.
Ljubezen nikoli ne mine, čeprav je naš največji križ, da ne znamo sprejeti, da smo ljubljeni. V pravl ljubezni ni strahu, o kako daleč smo od prave ljubezni…[/quote]
Sedim pred računalnikom in berem in berem in berem in berem in berem………………………..
Ova pjesma je nominirana kao najljepša pjesma 2008. Napisalo ju je jedno afričko dijete.
When I born, I black Kada se rodim, ja sam crn
When I grow up, I black Kada porastem, ja sam crn
When I go in Sun, I black Kada sam na suncu, ja sam crn
When I scared, I black Kada se plašim, ja sam crn
When I sick, I black Kada sam bolestan, ja sam crn
And when I die, I still black Kada umrem, ja sam crn
And you white fellow A ti moj bijeli prijatelju
When you born, you pink Kada se rodiš, ti si ružičast
When you grow up, you white Kada porasteš, ti si bijel
When you go in sun, you red Kada si na suncu, ti si crven
When you cold, you blue Kada ti je hladno, ti si plav
When you scared, you yellow Kada se uplašiš, ti si žut
When you sick, you green Kada si bolestan, ti si zelen
And when you die, you gray Kada umreš, ti si siv
And you calling me colored? I ti mene zoves obojeni?
“Na mojo njivo se valijo kamni, odklonjene besede padajo nazaj na moje brazde. Moja zemlja težko diha, kamni ne pustijo semenom, da bi vzklila, zajela svetlobo in zrak ter odgnala.
Drugi noče odložiti svoje zaloge kamenja, vlači ga s seboj in se krivi pod težo svoje naloge. Morda ne bo odnehal nikoli. Njegovo kamenjanje vsega zelenega med nama se nadaljuje kot vsakdanji obred.
A jaz si utiram pot sredi ostrin in pobiram kamenje z njive. Želim obvarovati svojo setev. Moja mehka zemlja čaka na delo mojih rok, na gib, ki jo rešuje bremen. Olajšano in živo se premika pod mojimi dotiki.
Iz kamnov lahko naredim zid, hišico ali ognjišče. Vse, kar leti proti meni, lahko prestrežem in uporabim, saj ni več metalčeva last. Nisem odvisna od namena, s katerim je bilo odvrženo to kamenja.
V MOJIH ROKAH LAHKO POSTANE, KAR LJUBIM.”
Forum je zaprt za komentiranje.