regres
Kako mi grejo taki odgovori na živce, da se mi kr dlake po konci postavijo!!! Denar za regres je drobiž v primerjavi s tem, kakšen denar se obrača v firmah in če je denar za mesečne plače in vrtoglave plače šefov, grem stavit, da se ta regres sploh ne bi poznal. Če pa lahko en regres povzroči celo štalo, potem pa boljše, da gre firma lepo v stečaj in pusti, da delajo tisti, ki znajo.
Pa saj ima delavec vedno proste roke, da gre lahko drugam, kjer bo dobil regres prej. Nihče nikogar ne sili delati v nelikvidni firmi, ki izplačuje regres šele do novembra.
V stečaj pa ponavadi itak gre taka firma, prej ali slej; razen če se ji nekako uspe prebiti skozi to nelikvidnost. Dokler ima delavce, ki potrpežljivo čakajo zadnji v vrsti na regres, je še kaj upanja oz. gre v stečaj kasneje.
Meni ne gre to nič na živce. Zakaj bi mi pa šlo? Zame je to zamujanje s plačili alarm, da moram čimprej stran. Zato sem ravno pred kratkim “izstopila s potapljajoče se barke” – menjala službo. 🙂
Oseba Reka, spremljam odgovore v temah, pa bi se malo ustavila pri tvojih lahkotnih odgovorih, kjer danes daš odpoved in si že jutri na konju, kot pravljično analiziraš.
Če si postavila temo, kako si izstopila iz podjetja, kjer nisi imela možnosti koristiti dopusta, zakaj meniš ali še bolje, zakaj nisi že prej izstopila iz potapljanja, pa bi imela cel dopust, bi ga lepo v miru izkoristila, ne bi se pretegnila, ker si pač imela uvajanje in si šele ob potopu spoznala, da ti šviga alarm okrog?
Tako simple te sprašujem, kot odgovarjaš sama populaciji. In če bi tvoja teorija vzdržala, potem bi bila samo manjša populacija nezaposlena, tako se pa meja med nezaposlenimi in zaposlenimi počasi briše. Si prepričana, da tvoja teorija drži? In če drži, prosim, podaj nasvete vsem tistim, ki so nezaposleni, kjer tvojega alarma niso spregledali in se puntajo ne za dopust, temveč za golo preživetje. Ko bo tvoja teorija padla na plodna tla, potem se bom priklonila. In Slovenija ne bo tonila po stne opravi injah Grčije in še koga.
Štefka, sicer ne razumem dobro, kaj me sploh sprašuješ, ampak bom poskusila odgovoriti.
Mislim, da dopusta ne bi mogla nikoli izkoristiti do konca, ne glede na to, v katerem obdobju bi dala odpoved. Tisti dopust mi tudi ni in ne bo nikoli toliko pomenil kot neka dolgoročna rešitev, da menjam službo. Službe nisem menjala zaradi nemožnosti koriščanja dopusta, ampak zaradi nelikvidnosti in s tem zmanjšanja moje socialne varnosti.
Zakaj nisem službe menjala že prej? Ker prej še ni bilo podjetje nelikvidno. Prej sem bila zadovoljna v službi, delo v redu, izplačila redna, in nisem videla razloga, da bi izstopila iz lepo plavajoče barke, ki smo jo vsi skupaj lepo veslali naprej.
Naj te še popravim: nisem šele ob potopu spoznala, da mi šviga alarm, ampak sem ob alarmu (nerednemu plačilu) spoznala, da se potapljamo. Kako naj bi drugače izvedela, da se potapljamo, saj nisem imela dostopa do vseh podatkov o obveznostih podjetja, o denarnem toku in drugem?
Nasvete pa z veseljem talam tistim, ki jih želijo slišati. Če kdo misli, da bo preživel, če bo terjal tam, kjer denarja ni, se zelo moti. Jaz sem za svoje preživetje poskrbela tako, da sem šla delat tja, kjer je denar in kjer ga dobim na rok brez terjanja.
Ok, odgovori z nasvetom osebi, ki je odgovorila pred mojim odgovorom – Iščem.
Veš kako gre tista – lahko je govoriti takrat, ko je nekdo v sedlu tistim, ki še vedno ostajajo brez sedla. Brezposelnost je ponos naše države, zato ne vem, kako naj si oseba, ki je pisala nad menoj pomaga z odgovorom iz sedla, kjer je sama brez dobrega sedla.
Malo se je vse skupaj razpaslo, zato pa je prišlo tudi v politiki do navzkrižij, kjer so besede ostale, dejanja pa samo sami poanalizirali za svoje dobro ter je tako dokončno počilo po vseh šivih.
Če uspeš prepričati ljudi s tem, kar si povedala, verjamem, da bo imela po tvojih nasvetih več kot polovica nezaposlene populacije službo že do konca leta. No ja, do takrat bodo pa tudi že predčasne volitve.
Srečno.
Forum je zaprt za komentiranje.