REDNA ODPOVED DEL. RAZM. S STRANI DELAVCA – PRAVICE???

KO LASTNIKI DELAVCE PRIMERJAJO Z INVENTARJEM

Pozdravljeni,

Da boste primer lažje razumeli, vam na kratko opišem moj problem.
Smo podjetje, ki se ukvarja z iskanjem finančnih (verižnih) kompenzacij ter odkupi terjatev. Ker pa so lastniki izgubili občutek, kaj je njihovo in kaj ne oz. so pred krizo živeli na »veliki nogi« se podjetje že leta sooča z primanjkljajem denarja. Delavci smo na to pomanjkanje denarja lastnike tudi vseskozi opozarjali (tu in tam so uslišali problemu in vendarle priskrbeli dodaten vir financiranja). Zdaj, ko je kriza skorajda razpolovila promet, s tem pa tudi denarni tok, hkrati pa se je podaljšalo obdobje kompenzacije do sprovedbe je zadeva postala veliko bolj neobvladljiva. Ker pa je poštenje še vedno moja velika vrlina , teh nerealiziranih planov enostavno ne zmorem več, sem se odločil , da poiščem pomoč.

Lastniki oz direktorica nam je vseskozi obljubljala dodaten vir financiranja, da bi bilo delo znosnejše, ter da bi pokrili omenjen primanjkljaj ; vendar kljub skupnemu iskanju rešitev smo zaposleni postali hitro zaslepljeni. Žalostno je spoznanje, ko ugotoviš oz. se trudiš rešit problem, direktorica je namreč tudi strankam delala plane poplačil vezane na dodatno financiranje, kasneje pa ugotoviš, da bo to isto financiranje le nadomestilo že koriščen revolving. (torej lastniki se želijo znebit osebnih poroštev do bank, ki so jih zastavili pri revolvingu, ter to nadomestit s povratnim odkupom nepremičnine, ki je že skoraj v celoti poplačana preko leasinga in last podjetja) Iz tega sledi, da so bile zavedene stranke in mi zaposleni z dejstvom, da bo v firmo prišel dodaten kapital ter, da se primanjkljaj zmanjša.

Ker teh slepih planov ne zmoremo več, smo vsi trije delavci podali redno odpoved delovnega razmerja. Administratorki, ki je prva podala odpoved, ji je ponudila direktorica sporazumno odpoved iz poslovnih razlogov, ker je bil njen cilj ohranit kompenzatorje, vendar sva 14 dni kasneje, ko sva spoznala dejstvo tudi sama podala odpoved. Direktorici sva glede na njeno odsotnost iz firme poslala redno odpoved delovnega razmerja na firmo z osebno vročilnico 31.3. (ker pa noben na firmi ni pooblaščen na pošti; pošte seveda nihče ni prevzel ); ravno iz tega razloga sva se odločila, da ji osebno vročilnico naslovljeno na firmo pošljeva še v eni kuverti na njen domači naslov- vendar tudi te do danes ni prevzela. Ker sva smatrala, da se vročitvi namenoma izogiba sva ji 6.4. vročila še osebno. Njena takojšnja reakcija je bila, da bo preverila zakonit odpovedni rok ( v mojem primeru za 6let dela – 30dni, kolega 11let-45 dni) ter , če je bila pošta pravilno vročena. Tukaj je moje vprašanje: Ali je bila vročitev pravilna? Ter od kdaj teče 30 oz. 45 dnevni odpovedni rok?

Če nas je zaposlene še pred tednom dni hvalila, češ da razume kako težko delo imamo ter, da se zaveda, da delamo čudeže je reakcija na nepričakovano vročitev redne odpovedi dela
ravno nasprotna.
In sicer 6.4. na dan vročitve sem jo prosil za dopust dne 7.4, katerega mi je ustno odobrila, zanimivo pa je, da mi 8.4. njena »namestnica« (njena mama) zahteva pisno odobritev za dopust dan poprej, kar pa se mi zdi , glede na to, da smo se dogovorili, da bomo en do drugega korektni v odpovednem roku, ravno nasprotno. Res pa je, da mi je po vsej sili zahtevala, da sem podpisal do 31.3. odločbo o letnih dopustih, kjer je navedla člen, da direktor pisno odobri dopust. Moje vprašanje je, ali imam pravico koristiti sorazmerni delež dopusta, ki mi pripada ter ali mi za ta sorazmerni del dopusta pripada tudi sorazmerni del regresa? Kako izkoristiti dopust, če ne dobim pisne odobritve?

Najbolj pereče vprašanje pa je ali sem res dolžan v odpovednem roku delati »normalno« verižne kompenzacije z določenimi valutami – pa vendarle ne vem, če bodo te stranke kasneje, po mojem odhodu, tudi pravočasno poplačane. Kajti stranke delajo z večimi podobnimi podjetji kot smo mi hkrati, istočasno pa istovetijo mene kot kontaktno osebo s podjetjem. Ali sem dolžan opozoriti stranko, da jaz pripravljam verigo, ker pa sem v odpovednem roku, bodo za nakazila poskrbeli drugi. Posledično se mi postavlja vprašanje, ali je bolje ne opraviti to delo ali naj sledim navodilom direktorice in opravljam svoje delo popolnoma neodvisno z mojo odpovedjo (ne vem, kako bo poslovanje potekalo naprej, kajti pošteni nameni do strank so očitno izzveneli, saj podjetje ne bo pridobilo, kljub obljubam lastnikov, nobenih nujno potrebnih dodatnih finančnih virov).

Ali lahko v času odpovednega roka odklonim delo, ki mi ga naloži delodajalec in za katerega smatram, da ne sodi v obseg mojih delovnih nalog?

Odkrito povedano sem iskal novo zaposlitev že kar nekaj časa, vendar sem se na koncu odločil, da bom po preteku odpovednega roka odprl lastno podjetje z isto dejavnostjo. Ker me konkurenčna klavzula ne obvezuje, podjetje pa s strankami nima ekskluzivnih pogodb, v smislu, da se stranka lahko sama odloči s kom ter v kakšnem obsegu bo delala, me zanima, če lahko po preteku odpovednega roka poslujem z isto stranko, na strankino željo (kot sem že omenil, stranke poslujejo hkrati z večimi podjetji iste dejavnosti).

Hvala za odgovor in lep pozdrav!