Realnost družboslovcev v tujini

Tule večkrat kdo z družboslovno diplomo pa nekje srednjih let pojamra glede službe, plače.

Pa pogosto pametujete kako naj gre v tujino in kako je tam vse oh in sploh fajn. Pa to samo teoretizirate ali tudi kaj iz prakse?

No bom jaz iz prakse, družboslovka srednjih let. V Slo tečna služba, mobing in tako naprej, a vendar bruto plača 1800€, pri 15+ delovne dobe.

No pa še izkušnje iz tujine. Hja v tujini imajo, podobno kot pri nas, ogromno preveč družbslovcev. Tako, da tudi tam neiskana roba. Pa, da ne omenjamo, da njihovi domači družboslovci tekoče govorijo njihov jezik. Kar pa vemo, da za taka delovna mesta, ki jih zasedajo družboslovci, je nuja.

No v glavnem lahko kandidiraš za delovna mesta, kjer ni potrebna izobrazba ali pa recimo neka SŠ. Pa seveda za delovna mesta kot je neka sobarica, bodo raje vzeli nekoga 20 let mlajšega kot pa nekoga, ki še nikoli ni delal kot sobarica pa je že v srednjih letih.

V glavnem dobiš delo, kjer je plača bruto nekje 1500, mogoče 1700. Bolj kako fizičarjenje, kelnarjenje ali kaj takega. To je za Avstrijo.

Seveda je pa gor fajn, če si zdravstveni kader, bistveno bolje kot v SLO pa tehnični kader ali pa kaki obrtniki. Recimo nek kuhar, malar, CNC operater, šlosar bo bistveno, bistveno bolje zaslužil kot nek družboslovc. Komot preko 2000 bruto.

Tako, da sanjat kako drugje komaj čakajo enega FDVjevca, FFjevca, ekonomista, pravnika iz SLovenije… hja, sanjate lahko.

Je pa res, da če imaš v Slo bruto 1800, boš imel manj penzije kot on, ki ima bruto v AT 1600. To je pa vsekakor res.

Tako, da poklicni kadri, tehnične smeri, inžinierji, zdravstvo – to se pa noro splača it preko Karavank. Družboslovci pa še težje kaj dobijo kot v Slo. Sploh nek FDV ali pa filo faks.

pa saj če družboslovc naredi celo faks v Sloveniji, ni vraga, da ne bi mogel narediti šole za šlosarja, kuharja, cnc operaterja ali medicinsko sestro? Saj niso tako zelo zabiti?

Ja, seveda, en 45 letnik se bo poleg službe še vozil recimo v LJ, da bo delal šolo za medicinsko sestro. Pri 49 bo izjemno iskana taka medicinska sestra. Nobenih izkušenj. Fenomenlno bo to.

Ali pa mogoče bo ob delu obiskoval šolo za gostinstvo. Te so verjetno bližje, čeprav, v našem kraju jih tudi ni. Ma tepli se bodo za kuharco pri 48, ki še nima izkušenj.

Ni dovolj šola, je namreč treba znati tudi kaj v praksi.

V Avstriji pa muloti pri 18, 19, ko končajo SŠ ali pa poklicno, že imajo izkušnje, ker že v času šolanja delajo praktično in to precej.

men je zlo žal ampak jaz si enga filozofa ne predstavljam, da bo delal vodovod. Ne gre samo za trening in motoriko, ampak na različen pogled na svet. Kot gre enmu šlosaju na kozlanje ko mora poslušat filozofiranje(če nima pira v roki), trpijo tdi poeti, ko morajo s fleksarco žagat. Videno v praksi. Oboje.

Ja, res je. V Sloveniji večina družboslovcev v JU meša meglo.

A Avstriji, Nemčiji pa rabijo ljudi, ki znajo delat. Ne pa meglomešalcev.

Pa seveda,d a bodo vzeli raje domačega družboslovca, če ga bodo že rabili, ker on tekoče govori, piše nemško. Kaj pa en slovenski družbslovc z neko polomljeno nemščino?

Jaz sem druzboslovka z diplomo iz filo faksa. Po cca 5 letih delovne dobe (manj kot leto na trenutnem delovnem mestu) delam za 2000 bruto.  Ne razumem, zakaj bi rinila v tujino za manj kot toliko?

Mojo znanko, kulturologinjo, je pred leti zaposlila zahodna korporacija za raziskavo trga bivše juge, ker jih je prepričala o poznavanju značilnosti tega prostora. Denarja do strehe. Poznam tudi sociologa, ki ga je najel BBC kot strokovnega sodelavca pri pripravi teksta in drugega študijskega materiala  za snemanje dokumentarnih oddaj o jugovzhodni Evropi. Sanja se vam ne, v kakšnih poslih so zunaj zaposljivi družboslovci, ker za vas so gospodarske dejavnosti samo tisto, kar se dela z lopato, krampom, kladivom in kombinirkami.

Takšna je realnost našega kolonialnega gospodarstva. Trideset let so preganjali pamet iz Slovenije v tujino. Takih ko ti pišeš rabijo tuji gospodarji vsega 30 komadov za vso Slovenijo.

mislite, da v avstriji družboslovcev ne rabijo?

delovna mesta:

BERUFS- UND SOZIALPÄDAGOG_IN

TRAINING &
DEVELOPMENT
manager

Sie haben eine erfolgreich abgeschlossene akademische Ausbildung und verfügen über einschlägige Berufserfahrung (>3 Jahre) in der Personalentwicklung
Sie bringen Erfahrung in der Umsetzung von Veränderungsprozessen und Digitalisierungsprojekten mit
Ausgeprägte Englisch- und einwandfreie Deutschkenntnisse sowie fundierte EDV-Kenntnisse
(SAP, Excel, Google) runden Ihr Profil ab
Führerschein der Klasse B und Reisebereitschaft bringen Sie für diese Position ebenso mit
Sie arbeiten gerne im Team, sind lösungsorientiert und bringen hohe Leistungsbereitschaft und eine Hands-On Arbeitsweise mit

Für diese Position bieten wir ein monatliches Entgelt von € 3.200 brutto auf Basis Vollzeit (40h).

 
Sozialpädagogische Fachkraft und Trainer_in im Kreativ- & Holzbereich (Upcycling) in Teilzeit

Du hast eine abgeschlossene Ausbildung im Sozialpädagogischen Bereich (Sozialpädagogik, Pädagogik, Soziale Arbeit, Psychologie) oder vergleichbare Ausbildungen oder
Du studierst an der FH Soziale Arbeit mindestens im 5. Semester oder
Du hast eine handwerkliche Ausbildung, vorzugsweise im Bereich Holz / Upcyclin

Je nach Einstufung gemäß BABE-KV: mind. ein Monatsbruttogehalt von € 2.412,21 auf Vollzeitbasis, abhängig von deiner beruflichen Qualifikation und Erfahrung

Čekidsuot, seveda jih rabijo, ampak imajo svojih preveč.

Misliš, da bodo vzeli na razpisano delovno mesto Avstrijca ali Slovenca? Pa veš, da pred vsemi Sloenci bodo vzeli raje Nemca, Švicarja, Lihtenštajnca… nekoga, ki mu je nemščina materni jezik.

Misliš, da bo ena socialna pedagoginja, ki je 15 delala v Sloveniji znala tekoče brati in pisati nemško? Od kje le? Od gledanja gorskega zdravnika?

Če gre za delo v proizvodnji, čistilke , gradbince, je pač dovolj neka polomljena nemščina.

V kolikor gre pa za taka delovna mesta, kjer je zahtevana družboslovna diploma, je pa zahtevana tudi brezhibna nemščina. Koliko Slovencev to zmore? Mislite, da če gledaš gorskega zdravnika pa, če greš kdaj pa kdaj na izlet v Avstrijo in Nemčijo, ostalo se pa učiš iz knjig, da bo dovolj?

Ah ja… Doba in BB in podobno… Kaj vam je bilo treba teh šol? Vsaj kakšno normalno družboslovno fakulteto (ja, pa prav FDV ali FF ali PF ali celo EF) bi vpisala, ne pa teh zasebnih plačljivih  schnellkurzov za pridobivanje ožigosanega papirja.

“Mojo znanko, kulturologinjo, je pred leti zaposlila zahodna korporacija za raziskavo trga bivše juge, ker jih je prepričala o poznavanju značilnosti tega prostora. Denarja do strehe.”

Kanaliziranje podkupnin?

Jezik denarja in podkupnin povsod enako razumejo, ne potrebuješ kulturologov za prevajalce.

Kar poznam družboslovcev, so delali na Koroškem, kjer je bilo znanje slovenščine prednost, ali na Dunaju ter Gradcu. Tam je veliko umetnostnih inštitucij, muzejev, galerij, kjer potrebujejo tak kader. Poznam tudi enega družboslovca, ki dela v nekem narodnem parku, ter eno, ki uči jogo.

Tujina pa je veliko širši pojem kot zgolj Avstrija. Evropske inštitucije ves čas iščejo družboslovce, poznam jih nekaj, ki delajo v Bruslju.

Večinoma so ljudje, ki imajo pogum, da gredo v tujino, tudi bolj zagnani v iskanju zaposlitve, zato običajno s tem nimajo težav ali pa so se pač primorani postaviti na svoje noge in jim to po večini uspe.

Ja, seveda kdaj pa kdaj komu uspe. Ampak večini pa ne.

Recimo v moji generaciji je samo na FF diplomiralo tam okrog 800 študentov. Ja, v enem letu. Kje so pa še FDV, Ekonomija, Pravo pa še faksi v MB, KP in drugje?

Tipičen slovenski 45 družboslovec, ki sanja o boljši službi,  je verjetno večino časa po diplomi bil v kaki javni upravi, prelagal papirje ali pa bil kaka tajnica nekje. V glavnem bolj žalost, kar se uporabnih delovnih izkušenj tiče. Po vsej verjetnosti na svojem področju sploh ni nikoli delal. Pa njegova znanja so itak povsem zastarela.

Zraven pa za silo zna angleško, razume že, govoriti ponavadi ne zna kaj prida. Nemščina je pa večini španska vas.

Zakaj bi že tak kader zaposlili v tujini, kjer imajo itak preveč svojih družboslovcev?

Ti pa prav izzivaš… Zakaj že? Zaposli se v Združenih narodih in daj mir.

Jp, en navaden malar bo imel v Avstriji boljšo plačo kot če gre gor en meglomešalec z FF diplomo.

Ufff, nekoga pa nekaj zelooooooo boli.

Sem geografinja in ja, čista beda, kar se tiče službe. Sem 40+ in lahko rečem, da je katastrofa in da mi je  zelo žal, da sem šla to študirat. Tu pa tam je kateremu sošolcu uspelo, večinoma nas pa dela čisto kaj drugega. Ponavadi tudi bolj švoh plačano pa dolgočasno delo, kjer bi bila tudi kaka srednja ekonomska šola povsem dovolj.

Ponujamo dodatno izobraževanje

Gre za projekt investiranja v človeški in socialni kapital mladih, s katerim preko delavnic, ki si dnevno sledijo in sestavljajo štiridnevni kamp, krepimo družbene, inovacijske ter tehnološke kompetence mladih. Znotraj projekta Aktivno na spletu se mladi oblikujejo v odgovorne posameznike, ustvarjalce novih idej, spletnih platform in kreativnih rešitev.

Mlade želimo spodbuditi, da postanejo aktivni družbeni inovatorji, ki s pridobljnenimi kompetencami pomagajo tudi pri zmanjševanju problema brezposelnosti. V projektu mladim pomagamo pri krepitvi naslednjih kompetenc:  

Krepitev kompetenc na področju spletnih tehnologij,
krepitev kompetenc na področju spletne analitike, spletnega marketinga,
krepitev kompetenc na področju vizualnega komuniciranja na spletu ter

na področjih družbene odgovornosti na spletu.

TRR
IBAN SI56 0205 8003 5279 036 (NLB d.d.)

Ej, to si pa odlično napisal in  v večini primerov to še kar zelo velja. Pa sem druboslovka (ne filozofinja) :). Jaz sicer znam uporabljat kladivo, motiko, vile, grablje, kramp, lopato, pormašino, mešalc… ampak sem bolj netipična družboslvka, s kmetov, podeželja. Večina je pa tako kot ti praviš. Pa roko na srce: naj bo Žižek še tako super filozof, svetovno znan, ampak jaz ga ne morem poslušat :). Pa ostalih filozofov tudi ne. Rada pa prisluhnem kmetom :).