razmišljam o selitvi

Z bivšim sva se grdo razšla. Ker ni sprejel zavrnitve kot odrasel moški, je nagajal na vse možne podle načine. Pri tem nama je s hčero naprtil veliko sramu. Hči se je v okolici distancirala od skoraj vseh dobrih prijateljic in si našla nove v drugem kraju. Živimo v istem kraju in njegovih sramotilnih potez ni konca kljub temu, da že nekaj časa živi z novo partnerko, ne pozabi naredit kaj, da bi postavil sebe ali naju dve na sramotilni steber (okrog govori in se laže o naših intimnih družinskih zadevah, na druž. omrežjih objavlja lažnive zgodbe in me označuje pod  določenimi zgodbami, reki, fotografijami,…). Vsakemu normalnemu človeku se zdi njegovo obnašanje neprimerno, le on misli, da s svojim obnašanjem vzbuja občudovanja vredno pozornost in sočutje ter ne dojame, da se ljudje norčujejo iz njega. Hči pa je vedno bolj jezna nanj in pravi, da se ga neskončno sramuje.

Jaz sem se nekako distancirala od tega njegovega sramotenja. Me več ne gane, karkoli govori ali naredi, samo, da ni v moji bližini. Ni mi pa vseeno za občutke svoje hčere, ker je še mlado dekle in tudi zelo občutljivo na takšno neprimerno obnašanje lastnega očeta. Jaz jo popolnoma razumem. Svetovala sem ji naj ga blokira na omrežjih tako kot sem to storila jaz že pred časom, pa pravi, da ne bo, ker tako vsaj vidi in ve kaj je spet zakuhal ali še bo in da je potem vsaj malo pripravljena na čudne poglede ali opazke  v okolici.

Z bivšim nisem v stiku in mu ne morem in niti noče pametovat o njegovem neokusnem obnašanju. Druge rešitve ne vidim kot selitev in da ji/nama vsaj s tem v malo prizanesem sramotenje.

A na prijavo na ustrezne organe nisi pomislila. Na Csd daj prijavo za zaščito hčerke.

Če so zapisi laži ga prijavi na policijo in zagrozi z dopisom odvetnika.

Ne more nihče trositi po soc. omrežjih o drugih kar se mu zshoče.

Zakaj bi se selili vidve, če je on tisti, ki je očitno osebnostno mten. Ne sme biti izgovor, da si se distancirala.