Rada berem ta forum tudi zato, ker vas je kar nekaj, ki znate zelo dobro pomensko razložiti razlike v izrazih. Tokrat bi izpostavila dva: obmolkniti in umolkniti. Spodnji citat je iz SSKJ, pa bi se težko odločila, v čem je sploh razlika.

Hvala za “sodelovanje” 🙂

obmolkniti -em [uk] dov., tudi obmolknite; tudi obmolknila (o o)
prenehati govoriti, navadno za krajši čas: ljudje so obmolknili; hotela je
še nekaj povedati, pa je obmolknila, ko je vstopil oče; nenadoma so vsi
obmolknili // ekspr. prenehati oddajati glasove, šume: ptice so
obmolknile / harmonika je že obmolknila

umolkniti -em [uk] dov., tudi umolknite; tudi umolknila (o o)
prenehati govoriti: otroci so umolknili; dal ji je znamenje, naj umolkne;
za trenutek umolkniti // ekspr. prenehati oddajati glasove, šume: ptice
so umolknile; radio, telefon je nenadoma umolknil / koraki so umolknili
// ekspr. prenehati objavljati literarna dela: pesnik je umolknil

Meni je razlika podobna, kot jo omenja tudi SSKJ – obmolkne se običajno “za krajši čas”. Poleg tega se običajno obmolkne zaradi vpliva nečesa ali nekoga, dočim se umolkne kar tako, samo od sebe.

V glavnem, razliko čutim in bi težko poljubno menjal oba glagola med seboj.

V kontekstu, iz katerega se je vprašanje sploh porodilo (“Od razočaranja je ob/umolknila.”), bi bilo lahko prvi hip pravilno oboje – šele iz nadaljevanja pa sledi, da je pravilnejše umolknila (glede na nadaljnjo nepripravljenost za pogovor). Ampak: ker velikokrat izhajamo iz sebe in ker lahko rečem, da nisem zamerljiva, se mi je nekako zdelo pravilnejše obmolknila – na srečo pa ni šlo za stavo. 🙂

Se strinjam s Filipom. Obmolkneš ko te nekaj preseneti, iznenadi, šokira:
obmolknil je = vzelo mu je sapo. Umolkneš zavestno, ko ne želi več govoriti.

Še ena razlika mi pride na misel:
obmolkneš z odprtimi usti, umolkneš z zaprtimi :-))

To so res razlage prosto po ah

lpt

Tudi jaz to nekako čutim. Obmolkneš, ko si šokiran, umolkneš pa recimo, ko te nekdo napade s svojo pavšalnostjo, a se ti ne zdi vredno argumentirati, ker bi bilo itak zaman. 😉

Koliko stvari je jasnejših, ko človek vpraša! Ni kaj, obvladate! 🙂

Včasih pa človek obmolkne, ko se sreča z skoraj neverjetnimi okoliščinami, ko se stvari “same zložijo” …