Razlika

Ali menite, da je razlika 15 let med otrokoma prevelika? Odločam se za še enega otroka, po 15 letih, pa vsi pravijo, da med njima ne bo tiste vezi, kot je med otroki, kjer je razlika v letih manjša. Kaj menite, mogoče ima kdo izkušnje kako je s tem, kaj menite, naj grem v akcijo ali ne :))

Odvisno od tega, zakaj si želiš še enega otroka. Če si ga želiš le zato, da bo imel pravo vez s svojim bratom/sestro, potem je stvar vprašljiva… Jaz imam 5 let starejšega brata, pa nimava “ta prave” vezi. Ker pa si še enega otroka najbrž želiš zaradi drugih razlogov in če imaš ostale stvari urejene (če se očka strinja, če imaš materialne stvari pokrite itd) potem pa le v akcijo.

Pa veliko sreče!

In če se že odločaš ne naredi take napake kot je opažam pri naših sorodnikih, da je moral na koncu njihov sin čuvati malega otročka namesto njih in to v letih, ki bi jih lahko preživel z svojimi vrstniki…žalostno ne:(…in to radi starši delajo, ko hočejo imeti čas zase jih po domače povedano podturijo starejšim otrokom…srečno

Midve s sestro mava 8 let razlike. In ti povem, da sem bila ves čas njena varuška.Kamorkoli sem šla s kolegicami sm jo morala vlačit s seboj.Vedno so me za vse ponucali. Uglavnem sem bila jaz več časa z njo kot pa starša. Res groza. Tud zdaj k sva starejši se ne razumeva kaj dobr mam kar nek odpor do nje, ker sm jo morala vedno met povsod s seboj. Skratka take razlike otrok ne povežejo pač pa je starejši prikrajšan za marsikaj. Če že potem starejšemu pusti živeti svoje življenje in ga ne obremenjuj z mlajšim, če si tega sam ne želi.
No to je moje mnenje in upam, da te nisem užalila.

lp

No ja, jaz pa imam 6 let mlajšega brata (stara sem 25 let) in moram povedat, da sva se vedno super razumela (ok, pustmo zdej najstniške izpade – a kdo jih ni imel). Ni mi ga bilo treba vlacit s seboj, ko je bil majhen, vcasih smo sli s prijatli skupaj ven (ko je dopolnil 17 let) … in lahko recem, da se z njim razumem bolj kot marsikdo, ki ima brata/sestro med katerimi je manj razlike. Vsak dan se pogovarjava, ful stvari mi zaupa in jaz njemu. Poleg tega pa ga vcasih se kaj ucim, ce potrebuje pomoc :))

Ne vidim razloga, da se ne bi otroci med katerimi je vec let razlike razumeli….ceprav, 15 let je kar precej.

Moja kolegica ima razliko med sinovoma 16 let . Zadeva deluje v redu, če se starši zavedajo, kaj to pomeni, ne pa da (kot so napisale nekatere zgoraj), morajo starejši paziti mlajše.
Mislim, da ni v starostni razliki bistvo, ali imajo otroci medsebojno vez ali ne. Za ta primer lahko povem, da vez obstaja, po drugi strani jaz ne vem niti za en primer, ko je starejši čuval mlajšega na željo staršev. Oba starša sta si namreč želela še enega otroka, temu primerno je bilo vse podrejeno oz. usklajeno…
Pa še to: živijo še skupaj, ker starejši študira (star 24 let).

To spoloh ni več razlika med otrokoma, saj ko bo drugi iz planic, bo prvi skoraj odrasel.

Po tolikih letih je prvi otrok samo opazovalec, saj je razlika prevelika, da bi se spletle kakšne posebne medbratske vezi. Med njima se splete nekakšna vez, ki je bolj podobna pokroviteljstvu in zaščitništvu s strani starejšega otroka in oboževanju in posnemanju s strani mlajšega otroka. To je lahko tudi zelo prijetna vez, vendar morabjo biti starši v tem primeru zelo previdni, da ne prelagajo svojih dolžnosti na starejšega otroka, saj lahko začne v takem primeru starejši mlajšega odklanjati.

Če je očka tudi za, potem se skupaj s starejšim otrokom pomenite kaj on meni o mali štručki in če bo tudi on za, potem vam bo novo dete življenje močno polepšalo.

Iz lastnih izkušenj (imam 11 let starejšo sestro): to res ni to! Ko sem bla majhna, bi se js igrala, ona se je morala učit, sem ji šla na živce. Ko sm šla v tretji razred, je dobila službo na drugem koncu Slovenije in se odselila. Pri mojih enajstih letih se je poročila (seveda se z menoj ni pogovarjala o fantih, ljubezenskih težavah), pri dvanajstih sem postala teta in varuška njene hčere (s katero pa sva si veliko bližje kot s sestro). Danes, ko sva obe odrasle pa se načelno dobro razumeva, vendar nekako ne najdeva tistega skupnega jezika, da bi si zaupale kot prijateljice. Žal.

Imam deset let mlajšo sestro. Sprva sem ji bila varuška (mojbog, ostale vrstnice so tekale naokoli, jaz pa sem morala z vozičkom gor-dol; ostale so šle v kino, jaz pa varovat mlajšo sestro), potem sem ji maksimalno pomagala pri študiju, revi ubogi, danes pa se niti pogledava ne, kajti tisti občutek iz otroštva, da je nekaj posebnega in enkratnega, je pri njej prerastel vse meje razumnega in se spremenil v vzvišeno aroganco in gospodovalnost. In starša jo pri tem vzpodbujata, da je kaj. Jaz sem pač navadna Zemljanka in zato mnogo manj vredna.

Ne rečem, da je povsod tako. Če se boš odločila še za enega otroka, bodi pravična in ne obremenjuj starejšega od njiju. Predvsem pa se zavedaj, da sta oba tvoja in zato enakovredna.

jaz imam petnajst let starejšega brata. res se splete nekoliko drugačna vez kot med dvema podobno starima, ampak jaz imam dobre izkušnje. Res se nisva skupaj igrala, se pa pogovarjava, lahko ga prosim za kakršenkoli nasvet, denar, pelje me kamorkoli ga prosim in podobno. Lepo je imeti starejšega in odraslega brata. Na trenutke je nekoliko zaščitniški in kritičen, ampak ga razumem.

kar pogumno

Jaz sem se (in se se) pocutim total izolirano, ker sta brat in sestra starejsa od mene 19 in 21 let.

Za voljo OTROKA dobro premisli…. Imel bo namrec funkcijo edinca …. Lahko se pa odlocis za dva zaporedoma…. To bi bila zanimiva resitev. Zate in za oba otroka…Ce bosta z mozem zmogla…

Pozdravcek!!!!

moj brat je 10 let starejši od mene , pa se mi zdi to čisto uredu.k sem bla mejhna , je včas popazu name, ampak mu ni blo nič težko.vseskozi sva se dobr razumela in tko je še dons.ne vem, se mi zdi, da je največ odvisno, kako se med sabo razumete.men je zmerej fino , k grem domov na kakšno družinsko kosilo, pa se zberemo vsi, brat, nečaki, oči, mama, moj,….z nekim tkanjem vezi pač nismo mel nikol problemov.te vezi so in bodo, ne glede na starost.
kr mej froca, pa radi se mejte.
nia

Jaz imam 10 let mlajšega brata. Sicer se razumeva, čeprav včasih (normalno) kje kdaj kaj zaškriplje, sploh zdaj, ko je v puberteti. 🙂

Nisem sicer imela nekih problemov, da bi ga morala paziti. Ko je bil še dojenček, sem bila navdušena, rada sem ga pazila.

Je pa potem bilo malo težje, ko ni bil več dojenček. Pa ne z menoj, ampak tako nasploh- bil je v vsej družini daleč najmlajši, vsi bratranci, sestrična, jaz, vsi smo starejši in to kar precej. In zmeraj, ko smo bili kje, nam je bil “v napoto”, on pa se je počutil izoliranega. Pa ne nalašč, ampak nismo imeli kaj dosti skupnega, razlika v letih je bila preveč očitna.
Še zdaj mi postane prav hudo, ko vidim, da se počuti izoliranega, ker je pač toliko mlajši. Recimo, če smo na kaki družinski zadevi- kak roj.dan ali kaj podobnega, mi “ta večji” kmalu gremo, vsak za sebe, ker imamo druge plane in tako. On pa ostane sam s “ta starimi”. Pa že mi med sabo se imamo veliko za pogovarjat, z njim pa v bistvu noben.
Čeprav ne me narobe razumet, vsi se med sabo razumemo, pa vse, ampak čuti se to, da nekako ne spadamo skupaj in včasih se mi prav zasmili zaradi tega. Ker ni sam kriv, da je rojen tako pozno za nami vsemi.
Meni kot starejši ni problema, samo njemu kot ta mlajšemu pa po moje kar veliko stvari ne paše. 🙁

Zdi se mi, da RABITE tega otročka, pa boste to ugotovili šele po njegovem rojstvu.

Držim pesti za novo življenje!!!!

Saj 15 let ni tako velika razlika.Samo najprej se je treba pogovoriti z celo družino in jih mau vprašati za mnenje:)

evo glih dons je bla ena debata na faksu. Sošolka k je stara 20 ima 5 mescov starga braca. Rekla je da je zaenkrat vse v redu edin kar jih je mal motil (otroke namreč ) da niso nč vedl da si onadva želita še kakšnega in pol je bla najpraj tista reakcija ja a pr teh letih a sta normalna al kaj, pač šok jih je, no pol so se pa pogovorl o vsem pa je blo. Razlike med ta zadnjim in ta prvo je 20 let. Je pomoje prav da s otrokom, sploh če so že veliki pove o načrtih oz željah ali vsaj mal namigne da zveš tudi njihovo mišljenje.

moj brat je petnajst let mlajši od mene in razlika v letih ni bila noben problem. Problemov sploh ni bilo, razen prvega šoka, ko v puberteti izveš, da boš dobil še nekoga v družino. In, ko ga je šoli učiteljica vprašala, koliko otrok je v družini, je ves ponosen odgovoril:”Jaz in trije na uneverzi.

Moja kolegica je dobila bratca, ko je bila stara 14 let. Nad bratcem je bila navdušena in ga obožuje.
Vedno govori, da imajo v družini dva razvajena edinčka 🙂 Prav ta izjava dokazuje, da med njima ni prave “bratske” vezi, pač pa sta bolj vsak posebej. Mali je temu primerno toliko bolj razvajen, ker se mu posvečajo kar trije odrasli.

Moj primer: fanta stara 15 in 13 let sta dobila sestrico !
Odziv: vest o nosečnosti sta sprejela malo zadržano, ko pa je prišla na svet sestrica sta jo sprejela z navdušenjem in tako je še danes , ko je stara 9 let in so veliki prijatelji ! Uganjajo traparije, čeprav sta sinova( študenta) sedaj stara že 24 in 22let !
Nikoli mi ni bilo žal, da smo se tako odločili !