Raje imam vnuke po hčerini strani

No ta zapis je pa zelo grd od tebe. Meni se bere, da ima otroka, ki ga nihče ne mara rada vsaj babica.
Jaz imam kar lepo število nečakov in nečakinj in tudi svoje otroke. Pri tem številu (več kot 15) se najdejo zelo različni karakterji. Na srečo smo vsi starši in tudi dedi (babice ni več) tako vzgojeni – dogovorjeni, da ne dovolimo, da bi otroci kogarkoli izločili. Jasno je, da se eni bolj razumejo kot drugi in iz izkušenj vemo, da ko je treba, vsi stopijo skupaj in so ne samo bratranci in sestrične ampak tudi prijatelji. In naš dedi ne dela razlik med njiimi. Za rojstni dan vsakemu podari zares malenkost (npr. čokolado), ampak ga imajo vsi zelo radi. Mu pomagajo, ko gre kam se grebejo kdo se bo peljal z njegovim avtom. No najstarejši imajo že izpite za avto in zdaj že oni peljejo njega kam. Ni vse v denarju oz. vrednosti daril.
Vzgoja je tista, ki naredi sovraštvo. Res je, da pri nas jim dedi ne daje denarja (bi bankrotiral), darila za rojstni dan so skromna, ampak še vedno bi lahko otroci med sabo primerjali npr. velikost čokolade, ampak niso vzgojeni tako.
[/quote]

A si ti kdaj doživela nasilje s strani otroka? No naj ti povem, da sem ga jaz osebno, moj mož, svakinja in vsi ostali otroci, ker ta punca baje da je otrok in ne ve kaj dela, to so besede tašče in mame tega otroka.
Besede kuzla, prasica stara, poscana svinja…….so milina. Zakaj pa misliš da ima mala težave v šoli, ker je mi ne maramo? Ženska, nas ni videla že kako leto in pol.

seveda so to same oslarije. v resnici najbrž naklonjenost nastane iz tega, da se s hčerko bolje razume, da ji lažje kaj reče, da hči v nasprotju s snaho ni takoj na smrt užaljena, če ni vse po njeno in tako dalje. Pikolovsko merjenje daril in pozornosti s strani odraslih oseb, pa je tudi tako bolno, da boh pomagaj in pomeni, da ljudje, ki so starši in bi morali ljubezen dajati, v bistvu izkoriščajo svoje otroke za iskanje pozornosti pri drugih ljudeh.
[/quote]

A sin je pa fikus v tej zgodbi? A se z njim mama razume ali ne? Zakaj pa njemu nič ne reče, zakaj takoj na snaho pikira?

To je res smešno, po eni strani se od snahe pričakuje, da bo taščo, ki ji v bistvu ni nič, sprejela kot lastno mamo, po drugi pa tašča niti vnukov, ki so vsi njeni potomci in otroci njenih lastnih otrok, ne zmore enako tretirat.

A si ti kdaj doživela nasilje s strani otroka? No naj ti povem, da sem ga jaz osebno, moj mož, svakinja in vsi ostali otroci, ker ta punca baje da je otrok in ne ve kaj dela, to so besede tašče in mame tega otroka.
Besede kuzla, ****** stara, poscana svinja…….so milina. Zakaj pa misliš da ima mala težave v šoli, ker je mi ne maramo? Ženska, nas ni videla že kako leto in pol.
[/quote]
Res ne poznam take situacije, ampak menim, da otrok in tudi mama potrebujejo pomoč. In kaj ste naredili vi? Odmaknili ste se stran in povrh vsega ste še užaljeni, “ker dobi mala več pozornosti kot ostali vnuki”. Deklico / dekle ne marajo bratranci in sestrične, tete in strici, sošolci…. in verjetno še kdo. Menim, da ima hude težave in da ji nihče ne zna pomagat. Upam, da ima vsaj podporo v svoji primarni družini. Ali je mogoče otrok ločenih staršev, ali ima tudi učne težave ali samo vedenjske, ali je edinka?????
Bežno poznam deklico (staro cca 12 let). Težavna je doma, v šoli (tudi nasilna). Ima urejeno družino, ni edinka (je pa najstarejša) vozijo jo vsepovsod, da bi ugotovili kaj ji je in zdaj so ugotovili, da ima neko obliko mislim da avtizma. In celi družini ni lahko in po pogovoru z njeno mami sem začutila kakšno trpljenje in bolečina je v njeni družini. Deklica pa na pogled prekipeva od zdravja, je zelo luštna pravzaprav lepotička . In veš kaj njeno mami najbolj prizadane, da ji vsi govorijo, da je mala neskončno razvajena in da sta z možem kriva za vse njene izpade. Na izlete in dopust grejo tja kjer so v bistvu sami, ker ona (mami) ne zmore več prenašati vseh kritičnih pogledov in tudi nagovorov mimoidočih.

Imam tudi jaz tako taščo. Obiščejo nas zelooo redko, s svakinjo in njenimi otroci so pa kar naprej skupaj (sicer tudi bližje živijo, ampak mi tudi nismo tako daleč). Ko pridemo na obisk, jih praktično nima za mar (tast še manj, je že malo betežen). Na jetra mi gre vedno bolj, pa sem se na začetku še trudila. Otroka nikoli ne vprašata po njej, ker tamali že pri 5. letih ve, da nima smisla. Otroci niso neumni, res. Tudi, če materialno ne delate razlik pri obdarovanjih ipd., čutijo te razlike. Ne moreš se pretvarjat in hlinit, da je drugače. Mislim, da je problem v vas, samo v vas, ne v karakterjih otrok, ne v tem, kdo je otroka rodil, ali hči ali snaha.
To je podobno kot pri nekaterih starših, ki imajo radi enega otroka bolj kot drugega. Tega si ne bi smeli dovoliti. Otroci niso nič krivi. Res, spucajte si v glavi te stvari. Ne pa, da se otrok vse življenje sprašuje, kaj dela narobe, zakaj ni dovolj dober, da imate drugega raje. Iz tega izvirajo kompleksi v odraslosti. Ne podcenjujte otrok. Poiščite izvor za tako mnenje in ga spremenite.

Res ne poznam take situacije, ampak menim, da otrok in tudi mama potrebujejo pomoč. In kaj ste naredili vi? Odmaknili ste se stran in povrh vsega ste še užaljeni, “ker dobi mala več pozornosti kot ostali vnuki”. Deklico / dekle ne marajo bratranci in sestrične, tete in strici, sošolci…. in verjetno še kdo. Menim, da ima hude težave in da ji nihče ne zna pomagat. Upam, da ima vsaj podporo v svoji primarni družini. Ali je mogoče otrok ločenih staršev, ali ima tudi učne težave ali samo vedenjske, ali je edinka?????
Bežno poznam deklico (staro cca 12 let). Težavna je doma, v šoli (tudi nasilna). Ima urejeno družino, ni edinka (je pa najstarejša) vozijo jo vsepovsod, da bi ugotovili kaj ji je in zdaj so ugotovili, da ima neko obliko mislim da avtizma. In celi družini ni lahko in po pogovoru z njeno mami sem začutila kakšno trpljenje in bolečina je v njeni družini. Deklica pa na pogled prekipeva od zdravja, je zelo luštna pravzaprav lepotička . In veš kaj njeno mami najbolj prizadane, da ji vsi govorijo, da je mala neskončno razvajena in da sta z možem kriva za vse njene izpade. Na izlete in dopust grejo tja kjer so v bistvu sami, ker ona (mami) ne zmore več prenašati vseh kritičnih pogledov in tudi nagovorov mimoidočih.
[/quote]

Poslušaj, komaj toliko energije zberem, da imam mojo družino urejeno in oprosti, če po večih poskusih pogovorov, nismo uspeli. Ne teh igric se ne grem več in ja je otrok ločenih staršev, ker tudi partner ni zdržal in ja je edinka in ja, imam jaz svojo družino.

Poslušaj, komaj toliko energije zberem, da imam mojo družino urejeno in oprosti, če po večih poskusih pogovorov, nismo uspeli. Ne teh igric se ne grem več in ja je otrok ločenih staršev, ker tudi partner ni zdržal in ja je edinka in ja, imam jaz svojo družino.
[/quote]
Nič te ne obsojam. In če ste poskusili pomagat ste naredili veliko. So pa dekle in vsi okoli nje v težki situaciji.

Drugih ne moremo spreminjati, lahko le sebe. Če torej vidimo, da ima babica raje ene vnuke kot druge, vzemimo to na znanje, da ni v redu in da sami ne bomo ponavljali teh napak.

Narobe pa se mi zdi z otroki govoriti o tem, da babica ni fer do njih.

Poznam namreč otroke, ki nosijo v sebi nenehen občutek, da so žrtve, ker se jim je dogajala takšna ali drugačna krivica ali “krivica”.

Samo potem se ne čudit zakaj sinovi otroci babice v domu ne obiskujejo 😉 če se že zdaj dela razlike med njimi

Vsem babicam, katere se zavedajo razlik, polagam na srce: v sebi razmislite in se postavite v srček malega unuka, kateri se v sebi sprašuje zakaj je tako, zakaj ga babica in dedek nimata enako rada kot bratranca ali sestrične:(. Mislim, da s tem delate razkol med vnuki, svojimi otroci. Babice in dedki so prvi ki povezujejo svojo družino ali pa jo delijo. Jaz vem, da si želim za svoje otroke, da bodo prijatelji, zavezniki in dobri en do drugega. Sama sem unukinja, katera nisem bila ljubljena pri obeh babicah in povem, me boli, a sem to prebolela in našla to ljubezen pri moževi babica, ki je bila in je zame pravi vzor babičine ljubezni. Sedaj pa gledam pri svojih otrocih kako se moja zgodba ponavlja preko tašče in mi velikokrat z dejanji , veliko hujšimi kot sem jih doživljala od svojih babic, raztrešči moje srce. Moja 6 letna hči pa se trudi razlagat ta njena dejanja. Zato res razmislite kaj s tem delate svojim otrokom, unukom…

Bratranec je bil nazvan z “naš” jaz samo z imenom. Bratranec je bil hvaljen pa četudi si je samo rit obrisal, jaz nikoli, niti ko sem diplomirala, bratranec je dobil dedkov avto, jaz ne……..sedaj sta sama, bratranec ju niti ne povoha, jaz pa tu in tam, to da ju bratrančevo obnašanje bolj boli, kot je mene vseskozi delanje razlik, je pa najbolj vidno ko pridem, ne vesta kaj bi, ponujata, sprašujeta, me ponovno vabita……..
Ja spoznala sta.

Sem prebrala vso temo. Res ljudje različno doživljamo stvari. Ampak babice ne se čudit…manj marate vnuke, manj oni marajo vas. Leta pa bežijo…starost prihaja…juhuhu.

glede na prebrano na monu, je za vse najbolje, da se ne zanašajo na žlahto. Ne bi hotela, da mi monkeljski živelj blizu hodi sedaj, kaj šele na starost.

Moja tašča je oboževala najino hči. Pa ni bila ne prvorojenka, ne od hčerke, ampak od sina. Mene je to dušilo. To pa zato, ker je delala tako razliko med vnuki, da si to opazil na kilometre. Naši je rinila po 100 EUR za rojstni dan, drugim nič. Kar koli je hči naredila, je bilo zanjo sveto. To ni prav. S tem je delala samo razdor med družinami svojih otrok. Bolj sva ji dopovedovala naj neha, nič ni zaleglo. Vsak obisk je bil eno samo prepiranje.

Jo je imela hči zato kaj bolj rada ? Ne. Z leti jo je to vedno bolj dušilo.

Povsem normalna situacija, se nimaš kaj sekirat. In ne samo to – dejstvo je, da imajo starši raje enega otroka od drugega. Samo to je tak tabu sploh omenit, da nihče o tem ne govori. In tudi to ni nič takšnega. Starši so samo ljudje in tudi z enim otrokom se lahko bolj ujameš kot z drugim. Imaš jih rad vse, seveda, ampak ja, kakega imaš pa malce rajši ali pa ti je bolj ‘všeč’. vse normalno in človeško.

Če ima babica 3 vnuke – 2 po hčerini strani in enega po sinovi pa mora vsakemu dat 10 eur,
a mora potem dat tudi vsakemu 1 parecelo namesto hčerinim 1+1/2 in sinovemu 1+1/2?

Just asking.

Parcele da otrokom in ne vnukom. Otroci pa potem naprej…..

Kaj vse se tukaj prebere. Odrasli ne morejo nehati delati razlik med otroci. In to za 5 evrov. Svašta.

ta babica potlej ima na počitnicah vse tri vnuke, tistemu edincu da eno banano, drugima sorojencema pa vsakemu pol za malico? resno?
pa so žejni – oni edinec dobi cel kozarec za pit – druga dva dobita tudi en kozarec, ki si ga morata razdeliti.
Grozljivo res kako se eni obnašate in kaj podpirate.
sram vas bodi – ti just asking.
babica poštena bi skupno dvajset evrov, če se jih že nameni dati vnukom, pač razdelila pravično med vse tri.
na pa po tem od katerega njenega otroka prihajajo.
Kot rečeno jasno povedano in pokazano – to so razlike, ki jih te starši delajo med svojimi otroki in imajo enega raje in to potem prenašajo na vnuke.

Ko tole berem, se še bolj z ljubeznijo spominjam svoje zlate babice. Imela je devet vnukov, jaz sem bila druga, od njene tretje hčerke, vedno sem bila prepričana, da sem njena najljubša. Ko smo jo pokopali, smo se z bratranci in sestričnami pogovarjali o lepem otroštvu pri njej in osupli ugotovili, da je vsak od nas odraščal v prepričanju, da ji je najljubši. Ja, ene babice znajo …

Da so tašče res ene zajebane babnice. Še razlike med vnuki delajo, ne samo, da snahe ne marajo. Bolne osebe! Ok, ne vse, ampak tiste, ki so take kot jih opisujete. Čisto vseeno je ali to povedo na glas ali pa si to samo mislijo. Šus v glavo, pa bo bolje.

Ko Tole berem, me zmrazi.

Podn. Kje je empatija do otrok, do vseh- enih in drugih.

Kaj naj rečem?

Ste polni nerazresenih ran in v sebi nimate pošlihtano.

Sream vas je lahko!

malo se sramujem

Imam vnuke po sinovi in hčerini strani. Vsi so luštni, lepo vzgojeni in prijetni, vendar si ne morem pomagati, čeprav se trudim, da bi bila pravična, imam raje hčerine kot sinove otroke. Je to zato, ker jih je rodila snaha, ki ni moja hčer?

———————————————–

Ja!!!

A Ne bi raje kak poljubni post iz praveka ?Prosto spis iz 2021 ppppp??

Pa kolikor sem jaz razbrala gospa ne dela razlike med vnuku, samo čuti pač drugače in se tega sramuje. Jaz mislim pa da je čisto normalno da do različnih ljudi čutiš različno. Pa to ne pomeni da jih ne maraš. Z nekaterimi se pač karakterno bolj ujamemo. Mogoče se ona z hčerjo bolj ujame in posledično tudi z vnuki. Je pa povedala da ne dela razlik, samo sama pri sebi čuti. Tako da ne vem zakaj se tako razburjate in primerjate njen problem, ki ga ne kaže navzven z problemi vaših tašč, ki delajo očitne razlike med vnuki.  Ne vem no nas je dosti, pa priznam da mi je en od bratov dosti bližje kot drugi. Ker sva karakterno si dosti bolj podobna, sva “na isti ravni”. Isto sem bila bolj navezana na očeta kot na mami ko sta bila še živa. To ne pomeni da drugih sorojencev ne maram ali pa da nisem marala mame. Vse imam rada, ampak najbolj “udobno” se počutim ob bratu.

Najbrž si moja tašča.

Moj sin lahko pri tebi poje juho iz vrečke, toda nisi prizadela mene.

Pozabil bo na hrano, ker mu ni tako pomembna, spomnil se bo razlik, ki si jih delala.

Tvoj odnos do vnukov vpliva na njihovo prihodnost.

In ti jim jemlješ vrednost, jaz jih pa doma tolažim, da niso oni krivi, da imaš  druga dva – Od tvoje hčere raje.

Fuj.