radovednost
Pri meni je tako, da mi založba ponudi par knjig, jaz se pa odločim, katera/katere so zame in katere ne. Na silo vsaj pri meni nima smisla.
1. traja sto let
2. preveč trpljenja/muk za premalo denarja
Prevajanje literature je bolj na dnu plačilne lestvice, namreč.
Prvo knjigo, ki sem jo prevedla, sem pa založbi predlagala jaz. In ta je od vseh “mojih” tudi največja uspešnica.
Kitty
Podobno kot pri Kitty: založnik mi predlaga knjigo, jaz pa ocenim predvsem, ali mi stvar “leži”. To je ključno. Ne vzamem knjige, če menim, da se na tematiko ne spoznam dovolj dobro – naj to dela kdo, ki ga zanima, saj jo bo prevedel z večjim veseljem kot jaz in predvsem bolje.
Včasih poskusim kakšno knjigo tudi predlagati založbi. To so dela, za katera se mi zdi, da so dobra in da bi povrhu lepo sodila v program založbe X. Skratka, pretežno reči, ki so mi blizu. Žal se to ne dogaja tako pogosto, kot bi si želela, sem in tja mi pa le uspe.