Rada bi šla s hčerko na izpit, ker je že dvakrat padla
O bog gospa, prosim preberite si odgovor “Profesorja” zgoraj. Se sploh zavedate, kako lahko vaša prisotnost na hčerinem izpitu njej škodi? Ne samo, da jo bojo lahko profesorji začeli gledati kot popolnoma nedoraslo, nesamostojno osebo ampak lahko zaradi VAS postane tudi tarča opravljanja in posmeha pri ostalih sošolcih! Tudi VI sami nimate pojma o snovi in predmetu iz katerega bo opravljala izpit tako da kako točno nameravate vedeti ali je vaša hči pravilno odgovorila na vprašanje ali ne? Kako boste vedeli kakšne kriterije ima postavljene profesorica, da je izpit uspešno opravljen? Kaj mislite, da boste sploh dosegli s sedenjem v učilnici? Prosim pomislite malo…profesorica vpraša vašo hči vprašanje. Ona odgovori ali pa ne. Odgovori pravilno ali napačno. Morda poda za profesorico nezadovoljiv odgovor. Profesorica jo zavrne in reče, da se vidita na naslednjem roku. Kaj boste naredili vi? Skočili v luft in začeli pridigati profesorici, da je hči odgovorila na vprašanje itd.?? Pa saj še sami ne veste pravilnega odgovora! Ve ga profesorica in morala bi ga vedeti tudi vaša hči. Prosim ne delajte škode svojemu otroku in si še enkrat preberite odgovor “Profesorja” zgoraj. Učenje na faxu je precej drugačno od učenja na gimnaziji in srednji šoli. In če je bila vaša hči tam odličnjakinja to popolnoma nič ne pomeni, ko enkrat prideš na fax.
Se mi zdi, da je tale komad (klik na sliko) kr na mestu:
<img decoding="async" src="http://femmetales.com/wp-content/uploads/2013/02/spoiled-girl.jpg"/>[img]http://femmetales.com/wp-content/uploads/2013/02/spoiled-girl.jpg[/img]
To ne morš vrjet!
Če bi bil jaz profesor, in bi mama s hčerko prišla na izpit in nakaj pametovala, bi hčerko vprašal tako težka vprašanja, da tudi ust nebi odprla! Potem pa cinično pripomnil… gospa, kakšno oceno bi vi prisodili svoji hčerki?
Sicer pa… profesorica ni vrgla tvoje hčerke… sama je padla!
…morda pa bi lahko sli s to “zelo lepo, lustno in simpaticno” hcerko se na kaksne druge izpite – da preprecite, da morda pri kaksnem ucitelju prav zaradi tega ne pride bolje skozi kot kandidatke, ki niso taksne… Ocitno niste prav pametni – ne ena ne druga – da izpostavljate te znacilnosti kot nekaj, kar naj bi vplivalo na uspeh pri studiju. Kako ne razumete, da tako kot vi najbrz delate krivico uciteljici, ko ji pripisujete, da jo vrze, ker je »zelo lepa…« – bo marsikdo po povsem isti logiki vasi hcerki oporekal – najbrz prav tako po krivici – da je na izpitih pri kaksnih uciteljih sla dobro skozi, ker je »zelo lepa…«.
In že postaja ta mama, ki svojo hčer doji že 20 let, kolikor sem razumela (gre za faks, ne da?), vir smeha in posmeha po družabnih omrežjih. 🙂
Tako hudo je, ko tole berem, da me postane strah, če ne gre morda za kakšen možganski virus, ki z leti krepi simptome; tudi sama sem mama. O vesolje, daj, da mi dete pobegne, če ima, da postanem samo za odtenek podobna tej posesivni, večno doječi materi.
Hmmm… mogoče grejo hčeri dobro tisti predmeti, kjer je že neka piflarija čisto dovolj, ampak nimajo vsi profesorji tako nizkih kriterijev… nekateri hočejo dejansko videti kaj je študent tekom snovi in predavanja spoznal in tudi odnesel (in prinesel na izpit). Če je tale hči, o kateri je debata, spremljala tudi predavanja ji izpit, kjer zahtevajo dejansko neko znanje, ne pa napiflanost, ne bo delal težav. Če pa se hči cele dneve guli, “uči” s tem da se pifla… tako ne bo prišla dosti daleč s svojim znanjem, saj je to znanje začasno in vedno bolj nezaželjeno. Mi mamo celo takšne profesorje, da če napišeš na izpitu dobesedno kot je v knjigi, ne narediš, ker pač nisi pokazal nekega svojega razumevanja ampak si podal le tisto kar se lahko napiflaš.
In ja, kot so omenili tudi drugi, veliko lažje bo tvoji hčeri v nadaljnem življenju takrat, ko bo vedela sama kako si ga krojit, da je najboljše in najbolj uspešno. Ampak se mi zdi da je vedno več takih.. maminih hčerkic in sinov (že ko se selijo v študentski dom se vidi to povečano število, vedno več jih hodi s starši), kar bo uničilo te generacije, ki približno 3 leta mlajše od mene… Jaz sem zdaj šele videla kako vesela sem, da so me moji pustili da se sama odločim in sodim kaj je dobro in kaj slabo za mojo nadaljno pot.. in sem preživela, v LJ sem prišla že za opravljanje srednje šole, tu nadaljujem tudi študij in vmes sem se neštetokrat selila – sama, imela sem tudi malce težav med srednjo, odpravila sem jih sama, dogajajo se tudi težave na fakulteti, ampak odpravljam jih sama… Prvič so prišli z mano ko je bilo treba pripeljati stvari iz primorske v LJ, zdaj pa me pridejo bolj ko ne obiskat 🙂 Ne vem zakaj bi morala svoje starše še vedno obremenjevat s svojim življenjem… komaj čakam da jim lahko povrnem že to, kar so naredili zame, da so mi dali tako podporo, ki ni vsiljiva – tako sem se največ naučila, tudi tisto kar je prav in kar ni. Ne vem pa kako bi reagirala če bi mi skozi za vratom viseli.. Najbrž bi bila na veliko slabši poti… Spoštujem svoje starše prav zato ker so mi dali to svobodo.
Pa še to… mama, ki je odprla ta forum… malce razmišljaj kakšna je tvoja vzgoja… smo v 21. stoletju in v teh dnevih ta stavek: “profesorica ena zelo žleht tečna baba in zanalašč ne spusti hčerke (je zelo lepa, luštna, simpatična), profesorica kot pravi hčerka je pa ena grda stara očalarka in očitno ne prenese mladih in lepih študentk”, ni več pomemben.. oziroma je čisto mimo! Dandanes so veliko bolj pomembne človekove vrline, ne pa njegova zunanjost, zunanjost je le fasada, ki ne odraža človekove notranjosti.
Ahaha če bi bil jst profesor bi z veseljem zrušil nekoga ki pripelje mamico zdraven. In 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} teh zgodb o profesorjih, ki neke svoje frustracije rešujejo na študentih je bedarija, ki jo širijo ljudje, ki se ne morejo sprijaznit z lastnim neznanjem.
Podobno velja tud za dohtarje, ki “zašuštrajo” pa jim “noben nč ne more”. Ful je kdo od teh laikov, oborženih z wikipedijo, ki širi te govorice kvalificiran za podajat kako medicinsko analizo
Če hčer obvlada snov, bo brez problema zahtevala komisijo. Sem bila v podobni situaciji pred mnogimni leti, sicer je bil popravni iz matematike. 2x nisem naredila – sem imela tudi probleme s profesorjem, tretjič sem pa zahtevala komisijo zraven. Ko sem tretjič šla na popravca, izvlečem enak listek kot sem ga imela prvič, le da sta bili zadnji dve nalogi predčrtani, in vprašam profesorja zakaj sta predčrtani, če prvič nista bili in mi pove, da je ta snov za višji letnik:) Popravca sem seveda naredila:)
a ste hčerko vprašali, če vas hoče zraven? Jaz bi se najprej pozanimala pri hčerki ne pa tukaj na forumu.
Jaz sem tudi imela težave pri enem izpitu, ki sem ga šla16 krat delat ampak NIKOLI ni prišla mama zraven, ker je to stvar, ki sem jo morala sama urediti oz. počakati, da se prof. dejansko naveliča in me spusti čez. Če bi moja mama hodila zraven bi mi bilo samo še hujše, ker bi dejansko trpeli obe. Takrat sem skoraj zgubila voljo do življenja ampak sedaj sem pa eno res vztrajno dekle 😀
Pustite hčerki, da se sama bori! Edino tako ji boste res pomagali. To je samo moj skromen nasvet itak se pa sami odločate kako in kaj. Odločitev je vaša, posledice si boste delile s hčerko…. dobro premislite!
I
Hvala za tale link. To sem rabila, da lahko baburi zaprem gofljo, če bo kaj sitnarila okrog moje prisotnosti. Za ostale, ki ste tako blazno pametni pa vi kar pametujte, jaz bom pa pomagala svoji hčerki kadarkoli bom lahko. In za vašo informacijo: moja hčerka se mene ne sramuje (za razliko oo vaših otrok očitno) in nima nič proti, da grem z njo na izpit, ker je že popolnoma izmozgana od tega učenja in ne misli imeti še cele počitnice uničene, če jo bo spet vrgla.[/quote ]
jst se niti pribljižno ne sramujem svoje mame … bi se jo pa če bi hotla z mano po izpitih hodit. starši nimajo kaj delat na faksu … razeen na podelitvi diplome!!!!
mene en profesor zaje**va že skor 2 leti … pa to še ne pomen da bo katerikoli od staršev red delal … dovolj sem stara da sama opravim z njim…. če ne gre samostojno je pač treba najt pomoč pri takih ki znajo razložit kje in kaka luknja je v znanju oz kaj je tisto kr profesor hoče od študenta … ne pa da mama joka na faksu ker je hčerka padla na izpitu …. ni prvič ni zadnjič …. sploh pa od kje ti ideja da si na kakršenkoli način kvalificirana da presodiš al je tvoja hčerka (za katero še vedno ne vem al se mi smili ker ma tako zabito mamo al pa ne ona neumna ker jo še prenaša) resnično znala …
mene bi blo sram iz hiše stopit če bi moja mama sam pomislila na to da bi šla z mano na izpit!!!
Berem in berem vse, kar je bilo do sedaj napisano in ne morem mimo dejstva, da gospa mama profesorico nenehno označuje z zelo slabšalno besedo “baba”. Čemu tolikšen gnev, draga mama? Saj gospe profesorice sploh ne poznate. Kaj pa če je čisto prijetna oseba? In kaj potem, če nosi očala? Ali to pomeni, da so vsi ljudje, ki nosijo očala, neprivlačni zafrustriranci? Je gospa profesorica za vašo razočarano hčer tečna baba, pa je to postala tudi za vas, čeprav je še nikdar niste srečali in ne veste nič o njej in o njenem načinu poučevanja.
Smem zaupati svojo študijsko izkušnjo? Tudi sama sem imela sem in tja na faksu težavo pri kakšnem izpitu. Pa nimam ravno IQ-ja na ravni talne ploščice. 🙂 Je pa bil prehod iz srednje šole na faks precejšen izziv. Rabila sem nekaj časa, da sem doumela, da sistem učenja v gimnaziji pač ni enak sistemu na faksu. In če sem šla v prvem in drugem letniku enih par izpitov pisat tudi po 4x (kar je bilo izjemno izčrpavajoče in tečno, pa verjamem, da enako razmišlja tudi vaša lepa, simpatična in pametna hči), sem v tretjem in četrtem letniku vse izpite naredila v prvo (v glavnem z 9-kami in 10-kami). Pa ne zato, ker bi bili lažji kot tisti v prvem in drugem letniku. Samo končno sem poštudirala, kaj profesorji želijo od mene. In če mi je bil v prvem/drugem letniku kak profesor skrajno zoprn ravno zaradi dejstva, da sem morala k njemu/njej večkrat na izpit, sem potem čez čas pri kakšnem drugem predmetu ugotovila, da je čisto prijetna oseba. Le jaz sem ga prej drugače ocenila oziroma bolje rečeno, nanj/nanjo preslikala vse svoje frustracije.
Draga mama, ne bi ponavljala vsega, kar so vam že drugi tu napisali, ampak vi res ne vidite cele slike. 🙂 Vaše namere, da prisostvujete hčerinemu izpitu, ne poganja želja po tem, da bi ji kot mati pomagali, goni jo jeza zaradi tega, da vaša hči (trenutno) nekoliko trpi. Kar je sicer normalno. Nobena mati ne mara gledati, ko se njenemu otroku slabo godi. Ampak kot je že nekdo zgoraj napisal: dobro jutro! Zbudite se in poduhajte kavo! V življenju se ne cedita med in mleko. Včasih pridejo tudi kakšni težki trenutki. Način, kako se soočimo z njimi, kaže na to, kako (ne)odrasle osebe smo.
Mene so tudi moji starši gledali, kako sem kdaj na faksu zgubljala živce zaradi tega ali onega predmeta, ki sem ga morala večkrat it pisat. Pa jim na pamet ni padlo, da bi se šli na faks prepirat s profesorji. To ne pomeni, da jim je bilo zame vseeno. Odločili so se le, da me pustijo odrasti in da mi dovolijo, da svoje bitke bijem sama. Ko je bilo res hudo, sem vseeno vedela, da se lahko obrnem na njih.
Spomnim se (in to bom vedno pomnila!), kaj mi je rekel oče, enkrat ko sem se soočala z neko težavo (ni bilo vezano na faks, ampak nima veze, poanta je enaka), ki me je frustrirala v dno duše. Rekel mi je: Velika punca si. Reši to sama. Ko bom videl, da ti res ne gre ali ko me boš sama prosila za pomoč, šele takrat se bom vmešal. Najbrž mi ni potrebno poudarjati, da sem težavo rešila. Zbrala sem pogum, prijela bika za roge in opravila s tem. Če bi se zanašala na očetovo pomoč, se s tem najbrž ne bi spoprijela tako pogumno kot sem se. Takrat (in še marsikdaj po tem) sem se naučila, kaj pomeni biti “velika punca”. Očetu pa sem neskončno hvaležna, ker me ni vedno ujčkal. Vem, da to ne bi bilo dobro zame. 🙂
Draga mama. Kljub vsej svoji ljubezni do vaše simpatične hčere in kljub vsej svoji neskončni skrbi za njo, prosim, ne naredite te napake, da boste iz nje naredili spužvo brez hrbtenice. Naredili ji boste medvedjo uslugo. Če je dekle res tako pametno, kot trdite, bo svoje težave že rešilo samo. Vi pa bodite tam ob njej, ko bo rabila kakšno vzpodbudno besedo. V življenju jo čaka še veliko preizkusov, kjer pač ne boste mogli iti z njo na “izpit”. 🙂
Srečno!
@ali lahko grem
Bravo! končno ena mama, ki ji ni vseeno za svoje otroke! Jaz sem tudi imel take probleme na faksu, ko so me metal iz izpita večkrat.
Vedno sem si želel, da bi si moja mama vzela čas in šla z mano na izpit. Tudi če vem da nima milo rečeno blage veze o moji stroki. Želel sem si da pride z mano, da mi stoji ob strani, da mi včasih, ko se mi ustavi svinčnik, pomaga in ga premakne ona.
Take mame, ki bi to naredila zame ni bilo! Še zdaj se včasih zbudim ponoči ves prepoten in razmišljam o teh časih s cmokom v grlu in rosnimi očmi. Razmišljam o tem, kako bi bilo, če bi takrat imel tako mamo. Včasih sem pomislil, da takih mam ni in spet sem postal žalosten… kot sedaj.
Tako da… Hvala ti! Hvala ti za to, saj sem videl, da take mame obstajajo! Polepšalo mi je dan.
Sarkazem?! hmmmm…..
Jezus Kristus. Smo žejni?
To je primer za Cyber Police.
http://www.youtube.com/watch?v=jG1h-BAYSbE
Ne bom prebiral celotne teme, se mi ne da bom pa seveda malo pokomentiral idejo zaskrbljene mamice.
Prvo kot prvo, ne vem ampak se mi zdi da ta “mlada mamica” malo podjebava tu na forumu folk folk ji pa naseda, no vsaj upam da je to samo ena bedna fora in ne dejanska realnost, ker če???
Vglavnem če je to vse res kar mamica opisuje, pol lahko rečem samo bog pomagaj. Prvič glede na to da je končala kao neko gimnazijo, bi človek pričakoval da je še kako samostojna, ker gimnazija ni vrtec da boš skakal, se igral in zajebaval in ob tem petke dobival, ampak za odličen uspeh zahteva ogromno dela, ki ga pa ne moreš izvest če nimaš neke samostojnosti..
Niti ne vem kam ta hčerka hodi na faks, me prav zanima kaj naj bi bil to tako težek izpit, ok ni važno ampak vseeno pa je dejstvo, karkoli boš hčerki zajebala lepo študentsko živlenje. Point je da se otrok po srednji šoli osamosvoji, zna poskrbet vsaj v neki meri zase, se zna sam učit in zagovarjat ker ima svoje možgane in ne tvoje.
Naredila ji boš sramoto pred vsemi kolegi, nazadnje bo še profesor zapomnil kako stvar, jo vzel na piko pa bo lahko še 15x šla na izpit ti boš pa vsakega plačala….
Očitno je da hčerkica ne zna tako kot je zahtevano in konec debate, je sicer tudi kakšen profesor zajj… ampak še vedno če znaš znaš te nebo tu zjebal pa da si bog.
Hčerki plačaj dobrega inštruktorja, in pripravi denar za komisijske če bo še kakšnega vrgla in konec debate, ne vtikaj se v njeno življenje ker ji s tem samo škodi. Tvoja skrb je še samo otroka vzdrževat dokler se šola ne pa pričat v njegovo ime, to je proti vsem normam in sploh zgrešeno max ki je lahko… ker boš naredila to da nebo nikoli samostojna. Bo mela poba pa boš ti svojo luliko nastavla namesto njene ker ona nebo uspela al kaj? Zresni se pojdi na morje pusti hčer pri miru da se nauči in basta.
Me je pa ta tema nasmejala ni kaj, sem pa še vedno v dilemi da gre samo za eno foro pa malo podjebavanja z strani nekega uporabnika..
Hvala vsem za duhovite komentarje, res so me spravili v dobro voljo… 🙂
Sam sem že 20 let univerzitetni učitelj in sem se uspel doslej izogniti invaziji pretirano zaščitniških mam. Je pa res, da študentov/k iz kabineta nikoli ne pošljem brez razlage, zakaj njegovo/njeno znanje ni zadoščalo za pozitivno oceno. To je res najmanj, kar jim učitelji dolgujemo, sicer se lahko zgodi, da bodo tavali/e v temi še naslednje tri ali štiri izpitne roke in kradli dragocen čas sebi in nam. Ne bi želel ugibati, ali sodi učiteljica, ki se je znašla na muhi pokroviteljske mame, med tistih nekaj promilov, ki zlorabljajo svojo moč nad študenti za osebno maščevanje, a vsaj načeloma je tako, da ima vsak od nas čisto dovolj dela že s študenti, ki pridejo večkrat opravljat en in isti izpit zaradi pomanjkljivega znanja, kaj šele da bi si delal/a dodatno delo z metanjem študentov, ki so nedvomno dosegli zahtevan standard znanja. Za tistih nekaj gnilih jabolk pa so študentom, kot so opozorili že mnogi komentatorji pred menoj, na voljo številne varovalke – od formalne pritožbe zoper oceno do komisijskega izpita.
Pri zaskrbljeni mamici najbolj osupneta njeno slepo zaupanje in šepava logika. Če je hčerkica rekla, da je sedela pri knjigah, potem se je očitno učila in če se je učila, potem je že morala znati; če pa je znala, potem je edina možna razlaga za njen vnovični neuspeh, da ji očalasta prfoksa zavida njeno mladost in lepoto! Da jo je hčerka morda nekoliko zavajala ali da je svoje znanje preprosto precenjevala, na ti dve povsem realni možnosti niti pomisli ne…
Pa še beseda o (domnevni) javnosti izpitov – ne vem, kaj so imeli avtorji citiranega akta UL v mislih s formulacijo ‘ustni izpit je javen’, a gotovo ne pravice kogar koli že, ki ima pet minut časa in je dovolj radoveden, da zjutraj zasede stol v kabinetu in se potem do poznega popoldneva zabava ob nerodnostih in zadregah njemu neznanih študentov. Ali da brez potrebnih kvalifikacij in nezmožen nepristranske presoje ocenjuje kakovost dela univerzitetnega učitelja in mu celo sugerira, kako naj oceni tega ali onega kandidata. Da ustni izpiti ne morejo biti javni v smislu ‘proste dostopnosti za vsakogar’, izhaja že iz strogih zahtev po anonimnosti, ki smo jo učitelji zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov dolžni zagotoviti pri vsaki javni objavi izpitnih rezultatov. Je pa seveda res, da smo včasih pri varstvu zasebnosti pripravljeni na kompromise – tudi sam sem v preteklosti (resda v času bolj ohlapnih pravil, kot pa veljajo danes) že prakticiral hkratno izpraševanje več študentov prav z namenom, da se izognem morebitnim obtožbam o krivici, nadlegovanju ali šikaniranju.
Forum je zaprt za komentiranje.