pustila sem fanta
Pustila sem ga. V enem izmed najbolj ključnih trenutkov mojega življenja do sedaj jo je stisnil…obnašal se je kot ženska…jokica…namesto, da bi on tolažil mene sem morala jaz njega…ker je doživljal hud “čustveni pretres”…
Ko sva začela, sem vedela, da je malo bolj “maževen”, ampak ne pa spet toliko, da se je ob moji težavi tako “usral”…
Odločila sem se, da nikoli več ne grem v zvezo s poženščenim moškim!
Mogoče bo čudno zvenelo, ampak pustila si ga, ker si ti morala njega tolažit? On tebe vseeno ni pustil, ko ti je bilo hudo, hočem rečt, ni pobegnil. Sicer ne vem, kaj sta imela, ampak dajem še drug pogled na situacijo. Niti ne pravi, da nisi ravnala prav.
Ah dej no , Marko, tale pa ni premišljena…..
Jasno, da si vsak ob sebi želi nekoga, ki mu bo stal ob strani….pa če govorimo o svojcih, prijateljih
ali partnerjih.
Osebka, ki bo ob MOJI krizi SEBE postavil v prvi plan in namesto, da bi pomagal, sam zahteval pomoč…
ne moreš ceniti s kateregakoli človeškega vidika (če je odrasel in normalen)
Tok se pa že mora vsak obvladat, da – če že ni sposoben konstruktivno pomagat, naj vsaj stopi na stran
in naj ne bo v napoto…
Skela, ne vem, če je zahteval pomoč, to ne piše. Mogoče je ona samo čutila, da ga mora tolažit. Če pa jo je zahteval, potem pa odločitev podpiram (še vedno samo pogojno, ker ne vem zakaj se je šlo).
No, jaz sem tisto o “čustvenem pretresu” začutila kot njegovo izjavo….ki je klicala po tolažbi.
Sem že videla v življenju nekaj takih ljudi….ki so tako polni sebe, da empatije sploh niso sposobni…
…čim dlje od njih…[/quote]
Jaz pa nekaj, kar je ona sama videla. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.