Punčka pri štirih funkcionira nenavadno

Jaz bi stopila v kontakt s kako psihologinjo, če ne drugega zaradi brainstorminga. Meni je zelo blizu razmišljanje in pristip Ane oz. Ljubeča mama. Včasih sami težko vidimo in spremenimo naše obnašanje in rabimo z druge strani malo spodbude.

Tisti ki so pa kar za dve čez rit, pa imajo lastne nerazčiščene rane. Zakaj že? Mar ne zgledi vlečejo? Ni konec sveta, so pa boljši načini. Če pred 30 letni ni bilo na voljo zadosti psihologov, zakaj ne bi danes to priliko izkoristili. TO ne pomeni , da je z otrokom nekaj narobe, niti da je z nami. VČasih je samo nek šum v komunikaciji, nerazumevanje.

Prosim samo ne do psihiatrov in psihologov.

Ce se obnasa drugace ima zato tehtne razloge. Ali zrcali starse ali pa nekaj potrebuje. Ugotovi kaj potrebuje…pravis da je tiho. Vredu naj bo tiho…naj se dolgocasi… a ko ima napad govorjenja zbezaj z nje vse kar lahko! Ugotovi, kaj si zeli, kaj si zeli da bi bilo drugace, kaj jo moti, kaj potrebuje…

Otroci pa tudi nase zrcalo. To pomeni na primer ce sem jaz zelo naspidirana imam verjetno otroka (ali koga drugega ob sebi ), ki me blazno zivcira s svojo pocasnostjo! To pomeni, da me opozarja naj ustavim, zadiham, zacutim zivljenje in grem pocasneje dalje…

Otroke ne smemo vzgajati! Jih pa moramo Voditi skozi zivljenje. In kako je prav vedo samo starsi s tem, da otroke poslusajo kaj v danem trenutku res potrebujejo in se na to odzovejo.

Pa ste prepricani, vi, ki dajete nasvete, da bo brezmejna ljubezen vse rešila? Verjamete, da ne obstajajo motnje in bolezni? Včasih je pa vendarle poleg brezpogojne ljubezni nuditi tudi strokovno pomoč.

Tvoje sorte ljudje ste najhujši. Ne ne reši vsega ljubezen in pozornost! Nekateri ljudje pač rabijo več pomoči. Jim vsa ljubezen na tem svetu nič ne pomaga če to pomeni da si nekdo zatiska oči in noče priznati da pač njegov otrok potrebuje nekaj več, pomoč od zunaj. Ne živimo v pravljicah. Ljubezen pač ne reši fizičnih sprememb v možganih, ki jih imajo nekateri ljudje/otroci. V bistvu jim s takim razmišljanjem samo škodite. Itak to delate zaradi sebe. Joj sem mu dala vso ljubezen, fajn jaz.

Ja res najboljse. Pa da fase neko predalckasto diagnozo, skatlo tablet pa popotnico unicen lajf. Pac ne to faza razvoja. Mal vec pozornosti pa bo minilo.

Avtizem?

Vsekakor za ocenit iz strani psihologa, specialnega pedagoga ali pa na centru za avtizem. Tudi meni deluje na avtizem ali aspergerjev sindrom. Lahko je tudi reakcija po cepljenju.

Imam tri take doma – čimhitreje po pomoč k psihoterapevtom v obliki nasvetov… Meni je skoraj uspelo vse vzgojiti v normalne otroke, potem pa korona,…. Vse je butnilo ven 3 huje kot je bilo… Iščejo naj pa ADHD, avtistične spektre, melahonijo,… So pa pri starejši v šoli razlagali 4 različne kerakterje ljudi in en čisto opiše vašega otroka. Samo se res ne spomnim kako se mu reče: vem samo da so ti otroci cepljeni proti času in da rabiš resnično veliko potrpljenja… Je pa 15% ljudi takih tak, da ne obupat…

Kot da je to vedno dovolj…. Pri nas imamo sedaj dvoletnico. In pri prijateljih imajo tudi dvoletnico. Sta kot dan in noč. Vzgajani praktično enako, prijateljici od dneva rojstva. In že pri 6 mesecih je bila velika razlika. Ena je normalen otrok in ena ima pač naše gene – za začetek hud ADHD. Sploh nisem vedela da “normalni” otroci obstajajo. Ljubezen in pozornost našim nikoli ni manjkala. Potrpežljivost in zanimanje s strani otroka za karkoli – vedno!