Punca ne zna kuhat, je samo par stvari
Če ne rabiš žensk, zakaj pa te potem obsedajo, provocirajo in dajejo povod za pisanje teh obsežnih pamfletov, ki niso nič drugega kot ukvarjanje z ženskami in želja po ženskah, o katerh pišeš, da te pustijo hladnega in da si povsem imun na zapeljevanja teh kao plitvih češpljic? 🙂 Temu se reče kontra odvisnost.
Dedci so hude budale, to veliko mladih žensk s pridom izkorišča, pa naj, če so tako neumni in so pripravljeni plačati. 120.000 $ v par mesecih s plesnimi vložki na internetu, to lahko samo čestitamo takšnim za odlično podjetniško žilico, kako oskubit neumne dedce.
https://www.youtube.com/watch?v=QgiO-uOzsYc
Pardon, tu je kulinarika :), prilimal v napačno temo:
https://www.youtube.com/watch?v=QgiO-uOzsYc
Imam pa tu pomisleke, če “babnica” ne zna nič skuhat, kaj bo pa potem otrokom delala, samo sendviče?
Prva opcija je ta, da jo pustiš, da se malo zamisli, razgleda in začne gledat tudi na druge ter kazati neki interes do življenja.
Druga opcija je ta, da probaš oz. ji daš šanso … Moja žena tudi ni znala skoraj nič skuhati, ker ji doma niso nikoli pustili kuhati, kar je dejansko potrdila tudi njena mama (wtf?!) … no, od kar živiva skupaj, se ženkica lepo trudi in marsikaj novega skuha. Dostikrat ji kakšna ista stvar sprva ne uspe, ampak ko naštudira “recepte” pa potem skuha odlično. Sprašuje obe mami za kakšne nasvete.
Tretja opcija je pa ta, da ne rabiš biti nerazgledan še ti in ženske metati samo pred štedilnik in pred sesalec, poprimeš za sesalec in šporhet tudi ti. Če ona je to pizdarijo, jo kdaj razvajaj s čim drugim, da sam enkrat skuhaš to, drugič ono. Pri nama življenje prav lepo fura. Če imam jaz čas oz. sem doma zjutraj, skuham jaz, če ne ona, izmenjujeva si recepte, včasih skupaj kuhava in pečeva peciva itd. 🙂
Motnje hranjenja mogoče, kdo bi vedel… Da bi pa nekdo uravnaval telesno težo z nutelo, palačinkami, belimi žemljami in kruhom za večerjo pa dvomim.. Aja, tu so še bolj ali manj mastna juha, makaroni in zlate kroglice… Tudi o količinah ni kaj dosti napisano. Iz prebranega bi prej sklepala, da bi se punca rada malo poredila, ne pa shujšala. Če bi se z nutelo 2 do 3× dnevno hujšalo, bi bil marsikdo brez težav suhcen.
[/quote]
Ne, punca je tošno tisto, kar so ji v primarni družini prepovedovali -zagotovo! IN brez skrbi, da uravnava svojo težo – n bajsika. naj pove avtor :). Točno ve, kaj- kako – koliko lahko 😛
Ona ima psihično težavo – odnos s svojimi starši. In se kaznuje s takim prehranjevanjem.
Jaz tu ne vidim nobenega problema glede kdo bo kuhal, kdo kaj delal, itd.
Jaz tu vidim samo eno finto: punca nima nikakršnih prehranjevalnih navad. Najverjetneje so že v njeni osnovni družini tako izbirčnost in vse njene kaprice podpirali.
Zdaj, če ne bo otrok, v bistvu ni problema. Če pa bodo, bodo najverjetneje enako izbirčni kot ona. Ne na iste stvari, ampak na isti sistem.
Tako poznam družino, kjer sta že oče in mati katastrofa. Vsak s svojim zlatim izborom. Otroci – isti drek. In je potem situacija taka, da imajo otroka, ki je izključno testenine (brez polivke), riž (brez priloge) in kruh. Pika. Ostali otroci podobno. Starša pa ubrisana po svoje.
Skratka – takega bolanega odnosa do hrane se otrok hitro navadi, ga povzame in uporabi na svoj način. To lahko zagotovo pričakuješ.
Pomoje ima pa prej tisti, ki govori o motnjah hranjenja na nek način prav.
Glede na to, da je avtor nekako med vrsticami povedal, da se je pri vtikanju v njeno prehrano spaktiral z njenimi starši, bi znalo kazati na to, da se jim vsem skupaj na tak način upira, ker se končno lahko. In jo bo vsako dajanje v red še bolj spravilo v to. No, če bi bilo po moje, bi jih poslala vse skupaj v tri pisane marjetice in si našla boljše ljudi okoli sebe, ne takih, ki z bodočo taščo razpravljajo o njenem krožniku ali takih, ki se jim ne zdi nič narobe, da z bodočim bivšim razpravljajo o njenem krožniku.
Uf poznam tudi jaz tako familijo. Razvajeni / izbirčni otroci, razvajenih / izbirčnih staršev……… Kombinacija katastrofe.
Ko ti začne sredi restavracije iz pice pobirat koruzo, ali pa sedi kot lipov pred polnim talerjem, pa čeprav si ga pred tem vprašal ali je vse, pa ti je odkimal da ja… Priznam da me je v tistem momentu imelo, da bi pamžu snel glavo iz ramen.
Uf poznam tudi jaz tako familijo. Razvajeni / izbirčni otroci, razvajenih / izbirčnih staršev……… Kombinacija katastrofe.
Ko ti začne sredi restavracije iz pice pobirat koruzo, ali pa sedi kot lipov pred polnim talerjem, pa čeprav si ga pred tem vprašal ali je vse, pa ti je odkimal da ja… Priznam da me je v tistem momentu imelo, da bi pamžu snel glavo iz ramen.
[/quote]
Kako bo tak pamž shajal v lajfu v prihodnosti mi ni jasno. Samo ene vrsti prijatli, samo ene vrste dopust, samo ene vrste faks, samo ene vrste služba. Precej omejitev po nepotrebnem v že tako krutem svetu, ki je znan po tem, da ne izbira.
Jaz tu ne vidim nobenega problema. Ne vem, zakaj ga ti. Ona bo že skuhala, ko bo treba. Ne vem, če boš ti. Tudi naučila se bo mimogrede. Ti lahko povem, da vsaj 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} punc pri njeni starosti ne zna kaj več skuhati kot ona. A to danes ni problem. Ko rabiš, se naučiš. Vse je na internetu, na youtubu vse posneto. V prvo vse rata. Jaz sem se vse naučila tako, pa sem sedaj super kuharica. Ne vem pa, zakaj bi jedla kruhovo juho od tvoje mame? Jaz bruham, če samo pomislim, kaj bi to lahko bilo – kruhova juha??? Zakaj bi si to nekdo želel jesti?
dost če-jev je tukej…, če ima milino, pospravlja verjetno za sabo, sej si napisal, da sama živi že od srednje šole, je vesele narave in v pojstli taprava za tvoj filing in kot praviš ne viha nos, če kdo pokmentira njeno prehrano je čist ok.verjetno, če bi prišel otrok je že tako skulirana, ker bi skup živeli, da otroku ne bi forsirala svojega način prehranjevanja, saj bi bil tud ti prisoten, ki bi ob kosilu zmazal kakšen zrezek, meso in lepo otroka navadil na hrano kot jo ti ješ…, če bi pa trmasto tumbala svoje, pol pa ni taprava za skupno življenje..
Zivjo vsem in hvala za dosedajsnje odgovore. Vidim da moram pojasnit par stvari.
Jaz zivim sam, kuham si vecimoma sam. Ko pride punca k meni, je kot opisano in ne JE nic drugega. Ne mara riza, rizot, ne mara vecine mesa, samo mletega mesanega; zrezkov ne je, golaza ne, piscanca ne, meso iz zara ne je, poleti ko pecemo pri mojih starsih, ji moja mama naredi makarone in omako…
Punca je kot otrok jedla vse, tko so rekli mi njeni starsi. Ona sama pravi, da ni res, da je jedla zelo malo stvari in ji pac niso bile vsec. Pravzaprav je pri njenih domacih tudi vedno eno in isto za jest, nikoli ne eksperimentirajo, na primer rib ni nikoli,…..
Vceraj sva bila skupaj pri njej in v bistvu mi ne more niti ponudit kaj drugega od tega kar ona je, zato sem si jaz narocil pico (ona tudi pice ne mara!), ona pa je jedla makarone in zmeckano tuno cez njih.
Kaksna je njena postava? Normalna, raje kaksen kg prevec kot premalo. Nikoli ne bi rekel da ima kakrsnekoli motnje, nikoli ni hujsala, niti rekla da ima tako zeljo. Meni se zdi taka vesela punca, tudi tisti ki pravite naj zacne zivet – kaj tocno pa naj se dela po vase? Zivi zase, hodi delat, skupaj greva na izlete, potovat, ima prijateljice, je druzabna in prijazna punca.
Ni to da punca noce jesti, ona enostavno noce probat nove hrane. Njene porcije so kar velike, recimo ko si kuha makarone ji je za poln kroznik, ni jih samo 5dag..
Tako da motenj sigurno nima.
Da ti vlijem malo upanja:
Kot otrok sem lažje naštela stvari, ki sem jih jeda, kot česa nisem jeda (pri tem, da je mama izučena kuharica!). Med njimi ne samo, da ni bilo solate, ampak tudi sira, pizze, od mesa samo piščanec itd. Doma me niso silili in jaz sem tako čisto v redu živela. Kot pravi tvoja punca, nič mi ni manjkalo.
Potem sem v srednji šoli spoznala prvo veliko ljubezen, ki mi je počasi začel odstirati svet hrane. Takrat sem prvič odkrila pizzo:) Seveda ne samo tega. Žal se nama ni izšlo, vendar sem potem na faksu spoznala svojo naslednjo veliko ljubezen, ki je bil pa pravi foody, in njemu je uspelo, da sem končno hrano začela doživljati drugače. Kuhati pa tudi takrat (še) nisem znala.
Od takrat do danes sem prehodila dolgo pot. Danes je moja družina gurmanska družina, kjer je hrana tisto, kar nas najbolj povezuje. Ustvarjamo in uživamo skupaj, ko potujemo, iščemo najboljše priložnosti za prehranjevanje. Naši gosti pravijo, da se pri nas je najbolje.
Skratka, še je upanje za tvojo punco:) Če ji boš znal hrano približati z ljubeznijo in ne na silo. Moj otrok je praktično vse in to z velikim užitkom. Ker sva ga vzgojila z ljubeznijo do hrane.
Me čudi da iz tako skromne prehrane nima kakšnih zdravstvenih težav, slabokrvnost bi že bila ena taka recimo…(ima mogoče anoreksijo?)
Okej, kaj daje v svoje telo je res njena stvar (ni pa okej če telesu ne dovaja potrebne snovi).. pri otroku, če ga bosta imela, si pa takega ravnanja ne sme privoščit.
Kuhat se lahko nauči vsak in tu ni nobenih izgovorov.
Ne kompliciraj. Če bosta skupaj živela lahko gresta ven jesti in vsak naroči kar ima rad, lahko naročita na dom, lahko vsak zase kuha… Ko bo pa otrok pa verjamem, da se bo prilagodila, boš pač enkrat kuhal ti, enkrat ona. Možnosti je ogromno in ne vem zakaj toliko kompliciranja okrog hrane.
Ni pa lepo, da ji zdaj večina pripisuje motnje hranjenja in celo psihološke težave. Jaz sem starejša od nje, 8 let živim sama in moje prehranjevalne navade so OBUPNE. Redkokdaj zajtrkujem, če že je to kaj sladkega, včasih se zgodi da pojem kosilo šele ob kakšnih štirih ali kasneje, kuhati ne znam kaj prida in pripravljam večinoma jedi, ki se samo pogrejejo, tudi Mcdonalds je redno na spisku, včasih pa si za kosilo privoščim samo bogat sendvič (z vsemi nezdravimi sestavinami). Za večerjo si včasih privoščim sladkarije ali vrečko čipsa. Je pa res, da nisem izbirčna. Če sem vabljena na kosilo, pojem tisto kar postrežejo, tudi kadar grem jesti ven naročim včasih eno, včasih drugo. Skoraj ni hrane, ki je ne bi jedla. Res je tudi, da jaz ne želim ne zveze, ne otrok. Zame je idealno, da živim sama. In res je tudi, da zaenkrat nimam težav z zdravjem. Teža je normalna, krvna slika tudi. Se pa redno rekreiram in za razliko od tvoje punce obožujem sadje in zelenjavo in vse vrste čajev.
Če jih nima zdaj, jih bo imela v prihodnje. Zelo verjetno da zdaj še nima znakov, ker je še dokaj mlada in tako ne je od skoz. S to prehrano strada svoje telo ( ne mislim kalorično). Njeno telo se pospešeno stara, kar pomeni da se ji bodo zelo zgodaj začele pojavljati bolezni značilne za starejše. Glede na to da je le ogljikove hidrate in sladkorje, ji dam max. 10 let da pristane na insulinu.
Drugače me preseneča vaša strpnost. Pa ne zato ker ne zna kuhati, ampak ker ne zna osnove prehranjevanja.Toliko je pljuvanja čez ljudi, ki se ne umivajo redno, ljudi ki so debeli, ljudi ki v večjih dozah pijejo alkohol,… Tudi oni so lahko super osebe in čist zadovoljni s tem kar so.
Kaj bi tudi za njih svetovale, da se bodo spremenili ko bodo imeli otroke?
Pa še moje mnenje, jaz s takim človekom ne bi mogla bit. Prav tako ne z nekom, ki si npr. ne umiva zob, se ne tušira redno, vsak dan je mastno meso in sladkarije v velikih količinah in cele popoldneve poležava na javču, z nekom ki gre vsak dan na par pirov,…. Ampak to sem jaz, avtor ti pa se odloči za sebe. Pa ne se slepit da motenj nima, ker glede na tvoj opis ima preheanjevalno.
Saj ni fora, da ne zna kuhat. Fora je v tem, da so njene prehranske navade totalno zboljene.
Vsak česa ne mara. Ko pa enkrat ne maraš 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} hrane, si pač revček. Starši se nikoli niso potrdili, da bi ti vsaj minimalno privzgojili raznolikost. Ker so najverjetneje isti revčki.
Otroci se neverjetno hitro navadijo, da je hrana poligon za izfuravanje. In hitro preseže meje zdrave pameti.
Forum je zaprt za komentiranje.