Priporočajo jo kot mladinsko literaturo, primerno tudi za odrasle! Tudi prodajajo jo na otroškem oddelku.

Knjige sem nameravala dati v branje svojemu dvanajstletniku, ki na žalost ni najbolj navdušen bralec, a sem se jih na srečo prej lotila sama.
Razen prve in deloma druge, se mi te knjige sploh ne zdijo primerne za otroke. Skozi tretjo sem se že sama težko prebila, saj je avtor s svojimi resnicami in filozofiranjem precej na široko zabluzil in se v tem po mojem mnenju tudi precej ponavljal, da o otrocih, ki naj bi jim bile te knjige namenjene in ki zgodovinskih dejstev še ne poznajo, niti ne govorim.
Da ne bo pomote, kot mladinsko literaturo smatram knjige za otroke do 14-ega ali 15-tega leta, saj kasneje verjetno posegajo po podobnih knjigah kot odrasli.
A teh knjig res ne bi priporočila mlajšim od 14 ali 15 let.

Zanima me, kaj menite vi?
Kako te knjige sprejemajo vaši otroci, so res primerne za njih?
Malce sem namreč jezna, ker so mi jih za otroka priporočili v knjigarni in je le malo manjkalo, da jih nisem kupila, potem pa so jih na srečo imeli v knjižnici.
In sploh jih ni bilo težko dobiti?????

Po mojem zelo odvisno od konkretnega otroka. Za enega je primerno, za drugega pa ne.

Itak pa pri delitvi na mladinsko in “odraslo” književnost (tako kot pri resni in trivialni) obvezno prideš do mejnih primerkov. Vseh stvari se pač ne da popredalčkat.

se strinjam. kar je primerno za enega, za drugega ni niti slučajno. meni je bila trilogoja kar všeč, je pa res, da je precej zgoščena, komplicirana. moja mlajša hči jo je vzela čisto za svojo, pravi da je ena boljših knjig sploh. je pa res, da je pridna bralka – Drakulo je prebrala pri 13ih in bila čisto navdušena…

Težko rečem, kako bi bilo to všeč otroku (moji so še čisto premajhni) oziroma mladostniku, ampak mene je trilogija povsem očarala. Spomnila me je na primer na knjigo Hrošč leti v somraku, ki sem jo z navdušenjem brala tam nekje v drugi polovici osnovne šole. Sploh so me privlačile take skrivnostne knjige, otroške kriminalke in pravljice (Komu zlata drsalka, Polnočni vrt, Neskončna zgodba, Moj prijatelj Dane, Momo) in odrasle kriminalke (takoj, ko so mi dovolili, sem prebrala vso Agato Christie, Edgarja Wallaca, še prej Sherlocka Holmsa) in romani s skrivnostmi (Ženska v belem, Diamant (avtor Wilkie Coolins), Wynspellska trilogija, pa seveda Dracula, eden mojih najljubših romanov še danes).

Od naštetega je marsikaj na prvi pogled pretežko za 12, 13, ali 14 letnico, ampak jaz sem vse to kar pogoltnila. In vem, da če bi Severni sij oziroma trilogija Njegova temna tvar bil že tedaj preveden, bi bila nanj čisto usekana. Pa tudi na Harryja Potterja. Nečakinja je Potterja brala nekako od 10 ali 11 leta dalje, pri kakih 14 pa je Severni sij brala celo v angleščini.

Tudi meni se zdi, da trilogija Severni sij ni najbolj primerna za otroke.
Morda za bralce po 16. letu.

Kot je rekla Klikakloka – če se ljudje kdaj razlikujejo med sabo, se prav v najstniških letih. Eni so pri trinajstih bolj “odrasli” od “odraslih”, drugi pač ne … In prav književnosti za te “odrasle najstnike” je vedno primanjkovalo (tega se spominjam iz lastne preteklosti).

Lahkotnega branja za najstnike je itak na tone – kdor hoče takšno branje, ga bo dobil in se mu ni treba dajati s Pullmanovimi trilogijami. Je pa prav, da so na voljo.

So najstniki in najstniki.

Eni v najstniskih letih berejo in razumejo ‘odraslo’ literaturo – morda na drugacen nacin, kot bi jo kasneje, ampak dobra knjiga je itak vedno vredna ponovnega branja.

Za druge je 5 prijateljev in Baletni copatki, His Dark Materials pa naj pac pustijo pri miru za kasnejse case – ali za nikoli.

Non omnia possumus omnes, kot je rekel nekdo, mislim, da je bil Allworthy, iz Toma Jonesa – torej, ‘nismo vsi za vse’.

lp, proxima