Psihoterapije – kako zgleda, kako se napreduje
Še en šušimuši, ki je pristavil svoj lonček?
prof. Andreja Vukmir
Specialistka zakonske in družinske terapije
Email: andreja.vukmir@pogled.si
IZOBRAZBA:
Univerza v Ljubljani – Filozofska fakulteta (smer zgodovina in sociologija)
Poleg rednega strokovnega izobraževanja za pedagoško delo, je zaključila specialistični študij Zakonske in družinske terapije
Obvezno stažiranje je opravila na Frančiškanskem družinskem inštitutu[/b]
DODATNA IZOBRAŽEVANJA:
Od 1994 do 1996 se je izobraževala v izobraževalnem centru JVVŽ Jadan v indijski državi Rajasthan in ga zaključila avgusta 1996. Dveletno izobraževanje je vsebovalo praktične in teoretične vsebine joge, meditacije indijske filozofije ter staroindijščino
Zaključila izobraževanje Somatic body therapy pri Babette Rotschild v Cambridgu
Opravljen strokovni izpit na področju šolstva
Strokovno usposabljanje za poučevanje izbirnega predmeta Verstva in etika
Strokovno usposabljanje ŠPIK iz področja bibliotekarstva
Redno strokovno pedagoško izobraževanje
Redno terapevtsko strokovno izobraževanje
DELOVNE IZKUŠNJE:
20 let pedagoškega dela v šoli
Več kot 20 let vodenja skupin za vadbo joge, sproščanja in meditacijo tako za odrasle kot tudi otroke
Od leta 2010 izvaja terapije v Družinskem in terapevtskem centru Pogled
Vodi različne terapevtske skupine
Izvaja različne delavnice
Predava po različnih šolah in ustanovah
Dve leti izvaja in predava na tematskih večerih v Trzinu
Je direktorica in strokovni vodja Zavoda Pogled
Urednica in sourednica knjig:
Siegel, Daniel J., Bryson, Tina Payne: Celostni razvoj otroških možganov : 12 revolucionarnih metod, s katerimi spodbujamo razvoj otroških možganov, Domžale 2013;
Siegel, Daniel J: Vihar v glavi : moč najstniških možganov : [vodnik po mladostnikovi duševnosti od 12. do 24. leta], Domžale 2014;
Siegel, Daniel J., Bryson, Tina Payne: Vzgoja brez drame : celostni razvoj otroških možganov : umirimo kaos in spodbudimo duševni razvoj otroka, Domžale 2016
Avtorica otroških knjig:
Kako se je princeska spet začela čuditi, 2002
Kaj je to?, 2007
Lolo v knjižnici, 2009
Kamniška Veronika, 2009
Poškodovana knjiga, 2009
Lolo obrne hišo na glavo, 2009
Lolo, veliki kuharski mojster, 2009
Lolo postane pesnik, 2010
Martin na Veliki planini, 2011
Lolo med računalniki, 2014
Jaz bi ji zaupala. Deluje polna razlicnih zivljenjskih izkusenj. Pestra delovna zgodovina. In kaj tocno fali njeni izobrazbi. ZDT so ok, SFU tudi. Razen ce kofa moti ker so mu konkurenca? Moj psihoterapevt ne rabi imeti dveh fakultet zato, da bo to zadostilo mojemu egu.
[/quote]
Ima miles kar prav, izobrazba je pomembna. Že zato, da izkaže neko privrženost stroki, da lahko iz nečesa izhajaš. Žal v Sloveniji stvari niso urejene, večina psihoterapevtov ne izhaja iz psihologije in oglašuje neke guruje in mentorje. To s psihoterapijo nima veze in spada v polje zabave.
Potem pa imaš take vernike, ki na vsak način zavračajo stroko, češ vsak z nekaj empatije in topline je lahko psihoterapevt. Ni in ne more biti, lahko pa je voditelj joge ipd.
Pa skupinskih terapij ni, to je za vlečenje denarja, haska od tega ni. Čim dlje od tistih, ki imajo take terapije…
Jaz bi ji zaupala. Deluje polna razlicnih zivljenjskih izkusenj. Pestra delovna zgodovina. In kaj tocno fali njeni izobrazbi. ZDT so ok, SFU tudi. Razen ce kofa moti ker so mu konkurenca? Moj psihoterapevt ne rabi imeti dveh fakultet zato, da bo to zadostilo mojemu egu.
[/quote]
Ima miles kar prav, izobrazba je pomembna. Že zato, da izkaže neko privrženost stroki, da lahko iz nečesa izhajaš. Žal v Sloveniji stvari niso urejene, večina psihoterapevtov ne izhaja iz psihologije in oglašuje neke guruje in mentorje. To s psihoterapijo nima veze in spada v polje zabave.
Potem pa imaš take vernike, ki na vsak način zavračajo stroko, češ vsak z nekaj empatije in topline je lahko psihoterapevt. Ni in ne more biti, lahko pa je voditelj joge ipd.
Pa skupinskih terapij ni, to je za vlečenje denarja, haska od tega ni. Čim dlje od tistih, ki imajo take terapije…
[/quote]
Meni je pomagala ravno skupinska terapija, medtem ko individualna ne.
Ne skupinski podporni skupini delujejo tudi AA in Al-Anon. Ne vem zakaj bi bila skupinska terapija slana, saj posameznik dobi moznost vpogleda z razlicnih perspektiv.
Glede studija pa. ZDT mislim da traja na prvi stopnji vsaj tri leta, na spec pa skupaj 6 let. SFU tudi 5 let kar je primerljivo s studijem psihologije. Clovek pac lahko v zivljenju zamenja poklic. Psihoterapija je pravzaprav itak poklic drugega zivlhenjskega obdobja ko si clovek ze ustvari neko zivljenjsko varnost, zrelost, razlicne zivljenjske izkusnje. Gre za studij iz zanimanja in ne zgolj iz nuje nekaj studirati.
poguglaš s kom imaš opravka, greš na prvo srečanje, preveriš klimo, prvi vtis – jaz sem iskala nekoga da se mu lahko odprem, torej da ni pregroba avtoriteta (ustrezala mi je ženska, malo starejša od mene), mislim moraš se dobro počutiti, preden sem šla tja, sem bila že dodobra izmučena in utrujena od družinskih “dram”, torej zrela da začnem govoriti, odkrito (mogoče je psihoterapevtko to malo šokiralo), samo jaz sem bila tam da jo izkoristim max., kako naj ti pomaga, če ne govoriš kar misliš in kar čutiš…..
torej lilo je iz mene, odkrito, dosti sem jokala, iz ure pa sem šla utrujena, s polno glavo, ki je mlela zadeve še cel teden.
ko zdaj gledam nazaj, me je pogosto utišala s totalno preprostim vprašanjem, potem pa kot da se je zgodil klik: prav ima. do tega nisem znala priti sama, niti s pogovori s prijateljico, branjem nešteto knjig. bila je kot bližnjica do pravilnih odločitev, ki so v meni zorele dolgo. tukaj je bila zunanja avtoriteta, ki več ve od mene.
na koncu mi je bilo žal, da pomoči nisem poiskala prej, saj bi tako lahko rešila kakšen odnos na boljši način, prej, z manj zamer in predvsem v mejah ki bi si jih sama določila (ne pa drugi) 🙂
po 5 letih sem bolje, no lahko rečem da dobro.
Ja, glede kvalifikacij sem ga že polomila. Sem sicer iskala po Cobissu njeno diplomo, članke, objave pa ni bilo nič in sem mislila, da si je spremenila priimek. No potem se ugotovila, da sploh ni študirala psihologije :(.
Pa iskrenega odnosa tudi nistva vzpostavili. Samo sem kar nekaj časa vztrajala, ker sem misilla, da je v meni problem.
Pri skupinski terapiji pa mi je terapevtka ok, imam dober občutek. Se pa nekak pred drugimi ne morem odpreti. Mogoče bi morala k njej na posamične ure.
[/quote]
To, da ni študirala psihologije, je kvečjemu plus – psihologi zveze nimajo s psihoterapijo. Psihoterapija zahteva povsem drugačno usposabljanje, če se je lotijo psihologi, ni kaj dosti za pričakovat – razen če ima človek naravni dar za to, kar je itak pogoj za vsakega dobrega terapevta.
Še enkrat, psiholog NI terapevt. To so čisto različne zadeve.
[/quote]
Ti govoriš o psihologu. Psihične težave pa zdravi psihiater. Psiholog ni isto kot psihiater. In tisti, ki zdravi, brez študija psihologije nima pojma kaj počne pa če ima še tak dar za poslušanje in svetovanje.
prvega psihiatra sem imela 20 let nazaj, moram povedati, da je bil dober in mi je res pomagal. takrat je bila to tabu tema, potrebovala sem približno 2 slabi leti, da sem se spravila na noge. pred 7 leti sem bila ponovno pri psihiatru, ki iz mene ni nič spravil, saj mu po svoji intuiciji nisem zaupala, sploh ko me je nafilal s tabletami, po katerih mi je bilo ravno za cel svet (nisem ravno navdušena nad kemijo), potem je bila tudi ena krasna psihologinja, ta mi je pa res pomagala, sedaj jih več ne potrebujem, sem zlezla na zeleno vejo, želim ti vse dobro in poslušaj svojo intuicijo pri terapevtih.
Moja soseda je naredila 1 “šnel kurz” ker je to sedaj IN, in dobro plačano delo, k njej zagotovo nebi šla, ker vem, da kot človek ni ok, zato bi ji težko zaupala.
Moti pa me tudi to, da sem ze večkrat slišala, kako so se nekateri psihiatri o svojih pacientih pogovarjali s svojimi prijatelji in se na njihov račun smejali, to pa mi je bedno.
Odnos med terapevtom ion klientom mora biti strogo zaupen, saj so zavezani k molčečnosti. Seveda pa so tudi izjeme. Sem tudi sama že slišala podobne stvari. Terapevt ne sme prekoračiti svojih kompetenc in odnos mora biti strogo profesionalen. Vemo pa, da so na dan prišle že zadeve, ko se je terapevt spustil v spolne odnose s klientko. To ni dopustno, ni pa tega tako malo in se žal tudi dogaja.
Kar se tiče zaupnosti, je en terapevt enkrat lepo povedal, da tudi ni dobro biti preveč zaupljiv do terapevta in jaz bi se s tem kar strinjala. Potrebna je prava mera razuma koliko sploh zaupati.
Odnos med terapevtom ion klientom mora biti strogo zaupen, saj so zavezani k molčečnosti. Seveda pa so tudi izjeme. Sem tudi sama že slišala podobne stvari. Terapevt ne sme prekoračiti svojih kompetenc in odnos mora biti strogo profesionalen. Vemo pa, da so na dan prišle že zadeve, ko se je terapevt spustil v spolne odnose s klientko. To ni dopustno, ni pa tega tako malo in se žal tudi dogaja.
Kar se tiče zaupnosti, je en terapevt enkrat lepo povedal, da tudi ni dobro biti preveč zaupljiv do terapevta in jaz bi se s tem kar strinjala. Potrebna je prava mera razuma koliko sploh zaupati.
[/quote]
Glede intimnih odnosov je bilo na Tv pred parimi leti, ko je en slovenski terapevt zlorabljal svoje pacientke. Menda ga je ena celo tožila.
Zakaj nihče ne napiše imena terapevtov, ki jih priporočate in imena tistih s katerimi imate slabe izkušnje. Pišete da ste zadovoljni, drugi spet ne, ampak imena pa ne napišete. Saj to ni neka skrivnost, ali pač?
Je bil slučajno kdo pri pokojnemu Andreju Marušiču? Njega vsi hvalijo, da je bil res super.
Forum je zaprt za komentiranje.