Psihoterapija – koliko časa

Goldfish, dobro berem. Samo hotela sem poudarit, da jaz ne govorim o psihiatru.

No, to pa je izjava. 🙂
Me zanima, v kateri koš si mene vrgel…

Nezaželena hči
po tvojem nicku bi rekla, da je problem zapisan v imenu. Žal mi je, če je tako. Res žal.
Da ne boš mislila, da smo tu gor vsi, ki ne vidimo pravega smisla v plačevanju raznih terapevtov, neki “mazači”, še manj, neki kvazi nakladači ipd., če bi nas brala, skozi forum kaj smo pisali, kakšne debate imeli, kako razmišljamo, bi videla tudi kako živimo, kdo smo. Upam si trditi, da nas je kar nekaj tukaj, ki odgovore črpamo iz lastnih izkušenj, lastnega življenja. Lastnih spoznanj.
Pa še kratek povzetek moje (!!!) izkušnje s psihologom in psihiatrom… kot najstnica sem imela opravka z duševnim bolnikom. Duševnim bolnikom, ki se je občasno zdravil v psihiatrični bolnišnici, trpinčil svojo ženo, nato je ta žena bila tudi bivša žena, ki jo je še vedno trpinčil, tako psihično kot fizično – jo pretepal, pretepal je tudi lastno hči, jo psihično maltretiral, tako da je skozi leta tudi ona bila potrebna psihiatričnega zdravljenja, samo sina je (začuda) pustil pri miru, no, ta oseba, je postala (po smrti mojega očeta) tudi moj očim. Ne bom se spuščala v podrobnosti, kaj vse sem doživljala, lahko pa ti povem, da sem doživela tako izpade v smislu vdiranja v stanovanje, kričanja, posmehovanja, groženj, nenazadnje tudi pretepanja. Kar tako, ker se mu je zahotelo.
In moje izkušnje s psihologom je bila ta, da me je psiholog vprašal, kaj pričakujem od njega, psihiater pa, če sem ljubosumna. Mene, takrat 16 ali 17 letnico. Jaz sem vedela, da bom morala sama živeti v takšnem domu, kot sem ga imela. Se sama spopadati in se reševati v situacijah, kot so bile. Sama delati na sebi, da bom ostala kar sem bila. Sama živeti življenje, se sama znajti v življenju. Če me je kdo “rešil” oz. mi pomagal, potem mi je pomagal moj takratni fant, in to na tak način, da me je ob priložnosti, ko me je ta očim kar tako, za hec, pa če verjameš ali ne, začel pretepati, enostavno branil in branil na tak način, da mu je vrnil nekaj udarcev nazaj , t.j. da ga je pretepel. No, potem se ga je moj očim bal in mi je dal mir.

Nezaželena hči,
res se bojim, da daješ preveliko moč v roke tujega človeka. Saj sčasoma, ko se mu boš odprla, ne boš njemu več tako tuja… Hkrati pa, če tako zelo verjameš, da ti bo pomagalo, jaz upam, da bo ta tvoja vera tudi res prinesla željeni učinek. Nismo pa tukaj gor sami mazači, ali kakorkoli nas že imenuješ, smo ljudje, ljudje ki smo v življenju nekaj spoznali…

Glej it, jaz imam kup podobnih izkušenj kot jih imam ti. Tebi očitno je uspelo, meni ni. Če bi sama znala pomagati, potem bi si že zdavnaj.
Oprosti,jaz nisem nikogar označila za mazače, če mi On to podtika, še ni nujno, da je to res. Že njemu sem napisala, da naj ne širi laži.

Da mi ne bo kdo rekel, da kar tako pišem in berem le seciranje drugih tu gor. Tudi jaz sem že tu gor razkrila kako težavo in se mi je maščevalo. Eni pač mislijo, da so popolni, in se radi postavljajo nad ljudi, ki imajo probleme. Pa ne bi zdaj o imenih. Ne štejem sem vseh po vrsti.

Mislim, da je to zgolj ignoranca in nepoučenost. Ampak ni vsak strokovnjak tudi zares strokovnjak, to vemo. Tudi ni vsak strokovnjak, govorim seveda spet o psihoterapevtih, ustrezen za vsakega pacienta.[/quote]
Ni pa to tako enostavno ugotoviti, če je pravi ali pa ne.
Zato bi bilo bolje, če bi recimo imel prvih 10 ur brezplačnih in če bi bila korist od terapije, bi potem plačal. Če ne, pa bi šel k drugemu.

Ne pa, da nekateri celo pričakujejo, da plačaš vnaprej…..

Razmišljam podobno…Pač zaradi prepričanja, da lahko največ jaz sam največ naredim zase, zato se zanesem v glavnem le nase.
In ker se zanesem nase, bom naredil veliko več, da bom našel odgovor na težave, kot tisti, ki ne verjame vase.

Robi, ti bi pa kar zastonj imel in to 10 ur :). Veš grem tudi k frizerju, me ne ostriže kot bi mi bilo ok pa moram vseeno plačat.
Ni potrebno plačat vnaprej. Ampak, če plačaš vnaprej bo 10 ur 100€. Če pa plačaš po opravljeni storitvi bo pa vsaka ura 40€. Torej skupaj 400€.
Bravo Robi, tebi uspe. Bi bilo pa lepo, da bi razumel, da vsem ne uspeva to kar tebi uspeva. Zato pa so strokovnjaki.

Ne vem če ima kdo kaj koristi od tega :/
Napisala si nam, da te imamo za butasto itd…, kar je daleč od resnice! pa sem ti obrnil tvoje besede, da boš dojela nesmisel…..Obrnil sem tvoje besede v želji, da bi videla, da bi se vprašala o njihovem pomenu….ti se pa raje braniš, se počutiš napadeno…. nekako mi ni šlo dobro, očitno :/
Ne vem kako lahko napreduješ na teh svojih okopih?
Bolje, da ne bi vprašal, a ne? 🙁

On_, veliko sreče pri analiziranju drugih monovcev. Mogoče bo kdo vesel, če ga boš javno izprašal tu gor. In ti bo mogoče kdo z veseljem vsem o sebi napisal javno na ta forum. Zanimivo pa je nekaj. Da sebe pa ne razgaljaš javno.

Če te ne ostriže OK, greš nazaj in mora upoštevati reklamacijo. Če je upravičena.

Pravim samo, da bi nekaj začetnih ur bilo poskusnih in če bi stranka želela nadaljevati terapijo, bi plačala tudi tistih nekaj poskusnih ur.
Mogoče bi s tem terapevti vložili več truda.

On_ in ostali, ki tako zavzeto nudite ‘pomoč’. Dejstvo je, da vsiljujete pomoč nekomu, ki je noče.
Prosila sem za pomoč tiste, ki imajo izkušnje s podobnimi terapijami, da povedo kako je bilo. Vsem, ki so povedali te svoje izkušnje, hvala. Hvala tudi tistim, ki ste povedali izkušnje svojih znancev.
Ostalo je pa tako kot, če je oseba žejna pa ji vsiljuješ hrano.

Pa saj mogoče ti pa pride… sčasoma… kaj ti dopoveduje… 🙁

Domnevam, da je lahko že en obisk dovolj, da se ti kaj spremeni v glavi oz, že to da se odločiš poiskat pomoč nekoga je bolj kot to da ždiš nekje in zavračaš vsakogar, ki ti ponudi roko.

:))) Če bi bil pa strokovnjak, tak z uradno diplomo, bi jih pa v resnici reševal, sedaj si pa lahko le domišljam, a ne?…… 🙂
Kako pa veš, da nimam česa podobnega, t.i. opravljene šole, v življenju?

Strokovnjaki so zgradili Titanik, laiki pa Noetovo barko……

S katero bi se raje peljal Matjazko? 😉 :)))

Pa saj mogoče ti pa pride… sčasoma… kaj ti dopoveduje… :([/quote]Japkica seveda mi pride… sčasoma… le pomagat mi morate, ne zmorem sam. 🙂
Hvala za tvoj trud, naj ti ne bo nerodno in ni ne se tako kislo držat, daj nasmej se malo, prosim lepo.
Poglej kako lep dan imamo :)))

ON_ kot veš so tu gor na MON in tudi v različnih revijah strokovnjaki, ki tudi svetujejo, brezplačno. Pa se nisem obrnila nanje. Ti kapne zakaj? Zato, ker ne bom razgrinjala svojega življenja v javnosti.
Veš kaj, ko boš imel kako pljučnico ali kako drugo bolezen, odsvetujem, da greš k zdravniku. Kaj ti bodo strokovnjaki, ki so se izšolali. Pojdi raje h laiku, ki je že prebolel pljučnico pa ti bo svetoval. Sigurno boš hitro ozdravel.

Pa saj mogoče ti pa pride… sčasoma… kaj ti dopoveduje… :([/quote]Japkica seveda mi pride… sčasoma… le pomagat mi morate, ne zmorem sam. 🙂
Hvala za tvoj trud, naj ti ne bo nerodno in ni ne se tako kislo držat, daj nasmej se malo, prosim lepo.
Poglej kako lep dan imamo :)))[/quote]

Ja se strinjam.
Le da mi ni do smeha in pametovanja, ko začutim stisko. Takšna punca sem.

In evo On_ – en nasmeh samo zate. 🙂

nezaželena hči, še nekaj sem se domislila. zakaj ne bi poklicala na kak sos telefon? mnogo ljudi tam je šolanih, da znajo prisluhnit. in to v prvi vrsti ti potrebuješ. probaj jih malo klicati, nimaš kaj izgubit. si v stiski in oni so prostovoljci, ki so izbrali, da bodo takim kot si ti ponudili roko.

da izraziš določene zadeve in v zameno dobiš potrditev, da si ok, kljub tem čustvom/stanjem/mislim/preteklosti/problemom, ki jih imaš.

morda bo za trenutno stisko omiliti.

glede skupin za samopomoč je pa tako, da nihče tam ne rabi nič govoriti, če ne želi. če bi slišala, da imajo drugi ljudje tudi probleme s sabo, bi ti morda pomagalo. če nimaš prijateljev, morda misliš, da so drugi za svojimi maskami totalno ”poštimani”. pa tule gor so sploh sami taki… na ta način vidiš, da si NORMALNA, kljub svoji stiski. da smo vsi na istem. da vsi nekaj rešujemo, tako ali drugače. to spoznanje je včasih prav odrešujoče.

ko sem sama skušala o svoji stiski govoriti, sem od vseh strani dobivala ravno monologe ljudi, kot jih beremo tu gor. kako so oni nekaj rešili in bi tudi jaz tako naj rešila. čisto samopovzdigovanje preko sesutega človeka. in egotrip. tam na telelfonih so pa šolani, da POSLUŠAJO. morda ti bo kdo znal tam pomagati s poslušanjem?

drži se, mislim nate.

Če bi pomagalo da me poboža po pljučih in bi ozdravel bi šel tudi k veterinarju 🙂 :)))

Sicer pa ko enkrat veš kaj te muči si že ven iz tahudega 😉

Ti verjamem, da je v tebi strah, da bi z razkritjem izpadla butasto in neumno. Kot neka črna ovca med ostalimi “popolnimi” ljudmi.
Da opišeš svoj problem na nekem javnem mestu, je potreben pogum in predvsem neka majhna mera samozavesti in pozitivne samopodobe, ki ti omogoča, da te negativni komentarji še bolj ne zabijejo v tla in da si sposoben med vsemi predlogi in pametovanji, najti tisti ta pravi nasvet, ki ti pomaga razumeti sebe in sam problem.

Vsi prej ali slej spoznamo, da se lahko zanesemo le nase, kar nam omogoča krepitev samozavesti. Le poti do tega spoznanja so drugačne. Vsak ima svojo pot, kot imamo vsi svojo življenjsko pot…Na koncu pa se vsi srečamo na drugem svetu. 🙂

ko veš, da imaš depresijo, si ven iz tahudega? kaj si ti za eno zmedeno bitje?

ljudje, ne se hecat, zaradi takih zadev se samomori delajo, v sloveniji cca 2 na dan!!! ne opletajte, če zadev ne razumete. upam, da vaši bližnji ne zajadrajo kdaj v take vode, ker jih boste s svojimi modrimi izjavami porinili še globje.

Nekdo, na telefone pa res še nisem pomislila. Sicer večkrat vidim oglas za kakšnega pa nekak se ne vidim v tem, da bi jih klicala.
Te skupine za samopomoč pa ne vem. Blizu nas tega ni. Sem pa razmišljala, da bi se mogoče upala priključiti kateri, ko bom dala nekaj terapij skoz. Zdaj še nimam poguma za tako skupino. Bom pa preštudirala te zadeve. Zaenkrat pa mi je lažje soočiti se samo z eno osebo.

ON_, saj boš tudi za pljučnico vedel, da je pljučnica, torej boš vedel, da te bakterije mučijo in stvar bo rešena, ne boš rabil strokovnjaka. Samo soseda, ki je dal pljučnico skoz, boš povprašal in bo stvar rešena.

Ja se strinjam. Ljudje veliko premalokrat poiščejo pomoč strokovnjakov. Sploh zato, ker je toliko ljudi negativno nastrojenih v to smer. Marsikoga je zato sram it k psihologu, pshiatru… in ko bere teme, da so to mazači… potem bo še bolj dvomil.
Le zakaj imamo toliko samomorov? Toliko depresivnih, toliko tako ali drugače psihično bolanih ljudi?
In zakaj marsikoga, ki je bil že čisto na dnu, ravno kak strokovnjak spret spravi v življenje?
Moj kolega je delal samomor, k sreči mu ni uspelo. Potem je šel na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico. Ven je prišel kot nov. Kot, da bi se mu odvalil nek kamen s srca. Očitno mu je bilo v pomoč to, da je dal nekaj terapij skozi.

ko veš, da imaš depresijo, si ven iz tahudega? kaj si ti za eno zmedeno bitje?

ljudje, ne se hecat, zaradi takih zadev se samomori delajo, v sloveniji cca 2 na dan!!! ne opletajte, če zadev ne razumete. upam, da vaši bližnji ne zajadrajo kdaj v take vode, ker jih boste s svojimi modrimi izjavami porinili še globje.[/quote]

razumem, da imaš zadržke. ni tako akuten problem, dobro zate.

strah ki ga čutiš, pa je v resnici strah, da so soočiš. isti strah, ki ti preprečuje, da bi se sama zavedla potlačenega.

ko si dovolj močen, zadeve pridejo v zavedno.
takrat se šele začne prava bolelina in z njo zdravljenje.
ampak tega nemesto tebe ne zmore nihče. strah je tvoj, bolečina je tvoja, življenje je tvoje, preteklost in prihodnost tudi. enako odgovornost, kaj danes delaš za svoj boljši jutri.

jaz na tvojem mestu bi klicala. vsaj ene tri različne. in si dala za cilj, da izgovorim pred nekom. nimam prijateljev in to mi je težko priznati.
recimo nekaj takega.

ko izgovoriš, postane drugače. ne objektivno, ampak v tvoji glavi postane drugače.

drži se!

Nudenje pomoči drugimm, brez da kdo izrecno prosi za to, je oblika vsiljevanja, če ne celo nasilja.
V takšnih primerih samooklican isvetovalec poskuša zadostiti nekim skritim notranjim potrebam:

– lasten nerazrešen konflikt, ker si ne zna sam pomagati (preko drugih posredno poskuša sebe “reševati”)

– nadaljevanje spodletelega reševanja težav pomembne osebnosti skozi prenos, npr. depresivne matere (v drugih zazna podobne lastnosti, kot je pri njej v otroški dobi)

– častihlepje in domišljavost, češ, saj ima ustrezne kompetence, in če nekomu pomaga, si zato zasluži “medaljo za hrabrost” (obliž za slabo sampodobo)

Matjazko, tudi jaz sem prišla do podobnih opažanj.
Nekdo, za začetek bom zbrala pogum to povedat na štiri oči. Potem pa naprej. Sem opazila, da prvi koraki so najtežji. Kako stvar sem že povedala pa je potem kar izginil problem. Ja, res je, potrebno je zbrati pogum. Zaradi določenih zadev mi je pa še posebej pomembno, da mi to uspe tako iz oči v oči. In to tudi v skupini (za začetek ne v skupini, bi bil pretežek cilj).

Nezaželena hči, tvoj odnos je ponižujoč. Zdaj bomo še mi krivi, ker rabiš pomoč? Prišla si na javni forum, s točno določeno predstavo, kaj si želiš slišat in česa absolutno ne. Tvoja pričakovanja so vsiljiva, ker pogojuješ v smislu, če nekdo nima osebne, globoke, prave izkušnje, naj si ne drzne karkoli komentirat. Ne potrebujem ne osebne izkušnje ne vedenja s področja psihoanalize, raznih terapij, da ne bi podala laičnega razmišljanja. Resnično potrebuješ strokovno obravnavo, obrni se na prave strokovnjake, z diplomo, referencami in naj ti oni povedo o vseh izkušnjah. In še dobro se boš počutila, ker boš plačala ter slišala točno to, kar pričakuješ.