Psihoterapija – koliko časa

tema se zanimivo razvija oz tudi stagnira, kot se vzame.

meni najbolj zanimivo je, da ni nikogar, ki bi napisal, da je bil na terapiji/skupini za samopomoč/ pri psihologu, pa da je bilo neuporabno. resda se ni dosti ljudi javilo, morda se še kdo opogumi.

ti se najprej nauči najti družbo.

Jaz sem napisala.

Smeh je najboljše zdravilo, razen med zdravljenjem diareje:).

Meni ni pomagala. Verjetno zato, ker sem imela eno hudo duševno bolezen i enostavno nisem dojela kaj mi sploh govori. Zdaj sem se odločila, da poskusim znova in upam, da mi bo pomagalo se sestaviti. Berem pa, da ljudje obiskujejo te psihoterapije leta in leta in se sprašujem, če brez terapevta ne zmorejo? ker sama bi se rada postavila na noge z njihovo pomočjo in nadaljevala sama brez njihove pomoči. In tudi jaz se sprašujem koliko časa je potrebna psihoterapija..zase si upam trditi, da mi bodo trije meseci največ dovolj..še to je preveč.

Jaz sem bila v času krize na bolniškem staležu in me je pač moj zdravnik usmeril k psihiatru )ker pač je lahko podal mnenje o nadaljnem bolniškem staležu in lahko rečem da sem bila zadovoljna. Psihiater me je usmeril h psihologinji (klinični) in v kombinacijah vsega sem se sestavila.
Meni osebno obisk psihiatra pomeni isto kot obisk dermataloga. Vsak je specialist za nekaj in včasih rabiš tudi za dušo kaj.
Sam poiščeš tisto kar ti najbolj ustreza. Jaz sem iskala nekaj časa, bila na nekaj različnih pogovorih (prva predstavitvena ura je navadno zastonj) in sem se nato odločila kam bom hodila. Sem pa veliko debatirala tudi na enem od forumov kjer so mi veliko pomagali.

Jaz sem napisala.[/quote]

sem šla nazaj še enkrat prečitat in si res napisala slabo izkušnjo, nekako tega nisem smatrala kot terapevtski proces, ker sem dojela, da je bil enkratni obisk. zato mi je ušlo iz štetja.

ja, na splošno je cilj, da se postaviš in greš sam dalje. kako dolgo kdo rabi, je odvisno od težave in vrste terapije. in seveda samega procesa, koliko ti uspeva ali pa ne. kadarkoli lahko prekineš terapijo, če ti ni več do tega.

malo si poguglaj, se najde vse na internetu opisano, kaj je kratkoročna, kaj je srednjeročna terapija… sama načrtno ne gledam teorije psihoterapije, ker imam že svojo bolečino dovolj dela. mi razumet sploh ni treba, zaradi mene če je čarovnija, jaz vidim kako delam korake v čisto nepoznane dimenzije doživljanja v odnosih, kako lepe odnose spletam na novo, kakšno polno čutenje sveta mi je dano po novem. z grdim, ki si ga priznaš, pride toliko lepega, da je meni vredno tistih evrov…

nekdo111 super! res sem vesela zate, da ti je tako pomagalo. Zdaj si dala upanje tudi meni. Ker meni se nekako zdi, da nekateri iščejo uteho pri teh psihoterapevtih in se nikoli ne postavijo na svoje noge. Jaz jemljem zdravila in se mi zdi, da obstaneš na eni točki in se ne premakneš. Ne bom se zadovoljila s tako mlačno srečo. Hočem začutiti življenje, sebe. In zato bom poskusila spet…sem si že izbrala psihoterapevtko dva tedna nazaj vendar imam termin komaj drug teden. Pa tudi sem večkrat prekinila terapijo, ker nisem bila zadovoljna in ni bilo to kar sem iskala in potrebovala. Prijazen pozdrav.

http://www.sensa.si/osebna-rast/kako-vzljubiti-sebe/

http://www.motivacija.info/ko-sem-se-zacel-resnicno-imeti-rad/

držim pesti, da ti uspe najti, kar iščeš. zaslužimo si vsi svoj košečk sreče na tem svetu. ampak si ga moramo sami vzeti, če nam ga niso položili v roke. tudi zate je nekje. za trnjem sicer, ampak je.

Matjazko vrnil si se!……..
Enkrat je ena napisala, da ko/če bo imela partnerja ne bo več (tako pogosto) sem pisala.
A si tudi ti “not padu”….? :)))

[/quote]

A še ni toliko bolj pomembno, kdo ti “groža po psihi”? Jasno, da to ni vseeno, da tak človek mora biti profesionalno usposobljen (teoretično in praktično), da so dobre refrence, saj tudi kirurg npr. ni vsak dober – in tak te lahko “zafuša”, čemur se reče strokovna napaka. 🙂 In za to delo rabiš tudi licenco, če si veterinar in si npr. mačkam in psom že večkrat operativno odstranil tumor, je prav neumno domišljavo, kdor si samovšečno domišlja, da bi s tem znanjem potem lahko operiral tudi človeka. 🙂 Mogoče si pa ti izjema, On? :D[/quote]Sreča zate Matjazko, če se postaviš na vse štiri bo težko opazit razliko tudi tistim veterinarjem z dolgoletno prakso 😉 😀
Samo a si našel koga/katero, ki bi te želel/a peljat na povodcu? 😉 😀

Tale primerjava s kirurgom se mi ne zdi posrečena. Ne vem koliko je pomembno oz ni pomembno kdo ti “groža po psihi”, ker tu moraš bistveni del ozdravitve izpeljat sam, kakorkoli obrneš za razliko od kirurga, ki ti nekaj fizično odreže in si potem bolj ali manj ok. Zdi se mi pomembno “le”, da ti nekdo pokaže vrata iz zatohle sobe v kateri se nahajaš, skozi katera pa moraš izstopiti sam. Bistveni del razloga ZAKAJ sploh narediti ta korak je pa razumevanje tega zakaj si sploh vstopil tja, kaj te je pripeljalo do tega.

Če si še malo sposodim tole:
Zgoraj sem omenil, da če se ji to dogaja ni kaj prida učiteljica, sploh glede na to, da se ta kader strokovno usposablja za take primere. V procesu šolanja obravnavajo te stvari in kako se jim streže, sploh otrokom in najstnikom. Žal je takrat spregledala nekaj “malenkosti”, ki bi tudi njej prišle prav, in sedaj ponavlja lekcijo/kolokvij 😉 na svoji koži.
Pri tej “nesrečnici” gre za za to, da je odraščala v okolju v katerem ni imela nikogar, ki bi jo “obdaril” z zaupanjem vase, v lastno vrednost. Doživela je xy ponižanj, nekako ponotranjila, da si to tudi zasluži in zato jo sedaj (že) otroci lahko vržejo iz tira. Na drugi strani je pa to zelo čustvena, oz sočutna oseba (zaradi vsega kar je v otroštvu doživela), ki ve kaj pomeni biti ponižan zato raje sama trpi (ker ji je to itak domače, poznano ;), kot pa da bi to bolečino povzročala drugim. To pa znajo (razvajeni) otroci izkoriščati.
Nekoč bo čudovita učiteljica, ki bo znala prisluhnit otrokom, jih resnično razumet, le spoznati mora, da ni narobe, če brani svojo mejo preko katere ne sme NIHČE (več) prestopit.
In to zadevo ji lahko pomaga (vsaj po moje) pokazat vsak, ki vsaj približno razume za kaj, tudi tak, ki se je “šolal” le v lastni šoli življenja in niti nima pisnega potrdila za to…;)

Še prej pa vsaka negativna izkušnja le poglablja krizo in negativno mnenje o sebi.
Ta izkušnja, ko so otroci zvedeli za njene probleme, je njene težave naredilo še težje odpravljive.

on_, če te berem, bi rekla, da smatraš, da osebe s takimi težavami kot jih je doživljala omenjena učiteljica, sploh ne smejo biti učiteljice, ker so po tvoje zanič.

Po tvoje bi morali učitelji vedeti in znati v praksi uporabljati vse pravilne pristope obnašanja do otrok, staršev, svoje družine ipd. Ker so strokovno usposobljeni, šli čez marsikatero izobraževanje. Ah saj veš, da običajno ni tako. Kovačeva kobila je vedno bosa:). Seveda so izjeme, ampak teoretična strokovnost je daleč od praktične. Žal se najdejo učiteljice, ki so potrebne resne psiho obravnave, ker nimajo pošlihtanega podstrešja in učijo mladi narod. Ampak tako je na vseh področjih…da so med zdravimi tudi gnila jabolka:). Če si ekonomist, pravnik, duhovnik, zdravnik, smetar, prodajalec….si v prvi vrsti človek z vsemi + in -. Nobena profesionalna pot ni zadosten razlog, da si potem specialist in to dejansko uresničuješ v real lajfu.

On_…nekoč bo čudovita učiteljica? Bi ji danes zaupal svoje otroke? Uff zelo delikatno področje. Še dobro, da nisem ravnateljica na kakšni šoli:)).

A je lahko nekdo kirurg, ki ne ve kje odrezat, a je lahko nekdo zdravnik, ki ne ve kako poteka razvoj bolezni, a je lahko nekdo mehanik, ki ne ve kako funkcionira avto…….. itd. itd??????
Daj mi prosim odgovori na ta vprašanja oz zakaj misliš, da je ona lahko učiteljica, če ne obvlada teh stvari?

@On_

Od kirurga pričakujem, da zna kako se odreže. Lokacijo (kje se odreže) pozna pacient. Marsikateri zdravnik ne pozna poteka razvoja vseh bolezni, zato obstajajo specialisti. Tudi laiki lahko dovolj dobro poznamo bolezni, ampak zdravijo nas zdravniki, ki so za to usposobljeni. Mehanik naj bi vedel, kako funkcionira avto. Saj to veš tudi ti, a ne:). Samo, če gre kaj narobe, ne znaš vsega sam popravit.
Kar si naštel, se pričakuje od laikov, strokovnjaki na svojem področju morajo znati mnogo več kot vsak povprečen človek:).

On_, ko te berem sem prišla do sklepa. Ti smatraš, da so psihologi, psihiatri in podobni brezveze. Če sem te prav razumela, da ni potrebe, da gre človek k njim.
Potem pa še pišeš v smislu, da osebe, ki so imele travmatično otroštvo, ne smejo biti učiteljice. Kaj pa sploh smejo biti? A sme biti avtomehanik, če bo pa popravljala avto, ki ga je razbil pijanec?
A potem ženska, ki je doživela posilstvo ne sme biti zdravnica, ker bi morala zdraviti tudi moške?
Najbolje je, da se vse, ki so doživeli travmatične izkušnje zaprne v neko klet, ker tako ali tako niso za akj drugega a ne? Ker, če sami niso sposobni predelati stvari, strokovnjaki so po tvoje brezvzeni, torej kam z njimi? Zapreti v klet, da vam popolnežem ne bodo kvarili sveta?

To je res.

Na primer zdravnik je zelo dobro poučen o škodljivostih kajenja, alkohola in nezdrave hrane…A ne glede na to, marsikdo vse to prakticira.
Pa psihologi imajo prav tako psihične težave…

Ali pa lahko veš celo Biblijo na pamet, pa še to ne pomeni, da živiš po njenih naukih.

Robi, marsikdo, ki ima oz. je imel psihične težave, razne travme, je ravno zaradi tega šel na študij psihologije. Preden si lahko odprejo svojo psihoterapevtsko prakso morajo tudi sami dati skozi psihoterapijo.
Dostikrat je dosti lažje razumeti težave človeka, če si kaj podobnega doživel.
Jaz sem bila včasih precej težaven primer. Recimo vse odvisnke sem imela za luzerje, za depresivne sem smatrala, da si lahko sami pomagajo in tako naprej, debeli so bili zame brez voljni… ampak, ko se poglobiš vase, ugotoviš, da te te osebe tako motijo, zato, ker vidiš v njih svoje napake. Da se v bistuv obnašaš arogantno, zoprno, celo nesramno, ker v resnici v sebi nosiš kup problemov. V resnici pa rabiš ogledalo.
Mene je recimo že to motilo, če je nekdo pisal s preveč slovničnimi napakami in to ne v uradnih zadevah, ampak na forumu, mailih.
Bolj imaš počisteno pri sebi, bolj imaš svoje travme predelan, bolj si toleranten, razumevajoč do drugih.
Meni še veliko manjka, se pa trudim.

Napačen sklep!
Napisal sem, da bo ona čudovita učiteljica, take osebe s travmatičnim otroštvom, so (po moje) bistveno boljše v tem/takem poklicu, ker imajo lastne izkušnje, ko bo dojela “še nekaj”, ….si v prvi vrsti človek z vsemi + in –. In učiteljica je strokovnjak na svojem področju, a ni? Ali je ona samo zato učiteljica, ker zna odpredavat tisto kar piše v knjigi?
A bi ti mirno zaupala svojega otroka nekomu takemu, ki je zdravil Nekrepa?

Neka širina se pa tudi pričakuje od osebe v določenem poklicu, ne moreš imet mehanika, ki zna samo dvignit pokrov od motorja……

Kako bo odlična učiteljica, če je po tvojem sedaj zanič? Prebrala bo tole temo in bo še bolj na dnu.

Neumnost. 🙂
Prebrala bo tole temo in bo videla, da je ona lahko učiteljica, če ne dopusti fačkom, da delajo z njo stvari, kot jih je počel doma opiti oče. 😉

Blagor ji ko lahko bere tako poučno temo…….. 😉 :)))))))))

Tale tema je ravno pravšnja, da zbije samozavest še bolj na dno.

Kakor kdo sam hoče……. :/