Psihoterapevt SZKP ali klinicni psiholog

Sem žal (ali na srečo) ena od tistih, ki je preživela hudo zlorabo na psihoterapevtskem stolu, članice SKZP. Za preživetje se imam za zahvalit ravno klinični psihologinji, ki je stvari postavila na svoje mesto.

Bila sem na večletni partnerski psihoterapiji, pri čemer je psihoterapevtko ex partner tako obrnil, da mu je verjela na vsako besedo in ji nekritično sledila. Šlo pa je v ozadju za brutalno psihično in ekonomsko nasilje zoper mene in mojega otroka. Psihoterapevtka je prikrivala varanje mojega ex, podpirala njegovo nesodelovanje pri delu doma in z otrokom, njegovo luftanje pa sploh. (Ker je tako neizmerno trpel že v svoji matični družini.)  Skratka, izparazitirala je honorar za cca 150 obravnav.

Sankcij za njeno početje (kamoli vračila neupravičeno izplačanega denarja ali kakšne škode) ni bilo nobenih, ne od njenega matičnega društva, ne od SKZP. Si medsebojno ščitijo riti in med njimi ni gnilih jajc. (Čeprav so in imajo v rokah vse vzvode za sankcioniranje neustreznih obravnav in zaščito uporabnikov.)

Psihoterapevti SKZP načeloma ne priznavajo obstoj psihopatlogije, ampak naj bi po njihovo vsi problemi izvirali iz neurejenih odnosov. Na psihoterapevtskem stolu pa obravnavajo tistega, ki vidi probleme. Skratka, po načelih psihoterapevtov SKZP je možno narcisizem psihoterapirati v odnosu, kar pa klinična psihologija in psihiatrija zanikata.

Po ločitvi sem izvedela, da je psihoterapevtka pri sebi doma imela povsem enake probleme kot pri nas, le da so bili hujši po intenziviteti z bolj brutalnimi posledicami.

Skratka, jaz iz lastne izkušnje svetujem, da greste pred vsako psihoterapijo, sploh partnersko, na temeljito psihodiagnostiko, da se ugotovi, kaj sploh je problem in ali  se s psihoterapijo sploh da karkoli narediti. (Pri nas se zaradi diagnoze ex ni dalo, in je psihoterapija vsem razen njemu zelo škodovala.)

Pri psihoterapevtu se jaz ne bi več pozanimala samo o tem, ali ima opravljeno izobraževanje in usposabljanje, ampak tudi o mnenjih drugih uporabnikov (s podobnimi (!) problemi, težave v partnerstvu pač niso isto kot žalovanje ob smrti bližnjega) in pa zelo o tem, ali ima doma vse urejeno, ali pa so odnosi popoln raztur in bi psihoterapevt sam potreboval obravnavo.

Skratka, moja izkušnja je, da se je treba pri partnerski psihoterapiji (sploh pri subtilnem družinskem nasilju) na daleč izogniti realitetnim psihoterapevtom.

Možina je SDS in je svojo profitersko “univerzo” dobil praktično na zadnji dan prve Janševe vlade!

Toliko da veš, kaj je ta “univerza” in s kakšnim namenom je tu.

Nobena druga EU država ne dovoli ustanovitve te “univerze” pri sebi! Le Janša je to dopustil.

Če ti to kaj pove.

Ja, če pridejo še običajni psihoterapevti v zdravstvo lahko pride do preveč razkritij škodljivega ravnanja in neustreznih kompetenc/izobrazbe obstoječih izvajalcev. “Dejmo naredit vse, da ne pridejo.

Ljudje in čas bo pokazal svoje.

Tisti,ki so imeli slabe izkušnje so to pač izpostavili. Izkušnja kot izkušnja Oz. mnenje kot mnenje.

Nihče ne želi nobenega očrniti. Ni potrebe.

To, da terapevt “zlomi” klienta, zaradi svojih neopredelanih tem in mu s tem uniči življenje.. no, to da bo on iz tega zornega kota le predelal to na superviziji, se mi pa zdi premalo. Kje je tukaj klient?

Mogli bi prevzeti odgovornost glede na tezo napake Oz zlorabe.

Se pravi, odvzem licence, kazenska odgovornost, finančna odškodnina.

V medijih je ogromno zgodb o zlomljenih klientih. Ki so zaman iskali pravico.

Kako to da se ni bil nihče izključen?

Na eni strani imamo stroko, klinične izkušnje  javno solstvo na drugi pa marketing, biznis,privat izobrazevanje. To je pač dejstvo.

Kaj je cilj prvega in kaj drugega je pa jasno že iz vesolja.

Tisti,ki so imeli izkušnje z sistemom szkp,vedo da ni tako kot ga skušajo prikazati.

Klasika.. šele takrat ko gre kaj narobe vidiš kdo je kdo in kako kaj deluje.

Hudih Zlorab v terapiji malo morje (za katere bi bili v vecini drugih drzav takoj ob licenco), do sedaj še nihče ni bil izključen.

To pove o organizaciji več kot dovolj.

Definitivno pa tukaj niso vrednote etika in strokovnost. Jasno kot beli dan.

Ljudje pa tudi niso več ovce..

@ ha ha ha

Podpišem takoj ?

Odgovor “primerjava”

Psihoterapije v zdravstvu naj bi opravljali le psihiatri in klinicni psihologi, s tem da bi bilo specializacija iz psihoterapije na javni fakulteti npr. medicini za psihiatre za klinicne psihologe pa na psihologiji.

Diplomanti iz teološke in fakul. za socialno delo, pedagoške fak. pa bi spadali pod ministrstvo za delo druzino in socialne zadeve. Kot že sedaj bi lahko opravljali v skladu z ustreznim izobrazevanjem svoje delo npr. na csd.

Ja to je že povedala dr. Brezić predsdnica EAP https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175021189

Na HR so jih vmestili v sektor za socialo, v zdravstvo se pa niso vpletali in vse štima. Predlagala je da bi tako moglo biti tudi v SLO.

Pri nas bi pa radi dinarčke pa zato silijo v zdravstvo 🙂

A res?

OMG!!

Tudi jaz sem imela obcutek, da kao ti vsiljujejo avstrijske zakone, katerim se mora slovenija prilagajati. Halooo!

Časi hlapčevstva so že zdavnaj mimo.

Očitno poskušajo z retravmatizacijo… res..

Pozorna bodi na “nach österreichischem Recht akkreditierte”! Akreditiran po avstrijskih zakonih! Kaj pa po nemških?

Pa ne gre za akademsko akreditacijo, pač pa za psihološko znanost! Nobena uradna znastvena organizacija v EU te SFU ne priznava!

To je res.

Ampak se vedno se sprasujem ali Možina dela to nacrtno ali zato ker nima pojma?

“samo da veš” hvala za obrazložitev

Se pravi zavaja slovensko javnost..