Psihološki vidik brezposelnosti

Toliko je govora koliko brezposelnih, kakšne pravice vse imajo….

Se kdo vpraša kakšno je psihološko stanje osebe, ki išče službo, ne dobi, ker jih preprosto ni. Več da moraš otroke oblečt, dat za jest— pa ne veš kaj boš jutri lahko dal na mizo.

Kako je sprejemati negativne odgovore na prošnje za delo? Kako je biti dop. doma, ko jih je toliko v službo… si še na sprehod ne upaš. Z namenom da bi malce odmislil, prevetril razmišljanja. Se sprašuješ kaj je s teboj narobe, da “izvisiš”…..

Posledice so kar hude, opažam pri sebi. Pa ne živim v socialni stiski, ampak sem pa ves denar, ki sem ga zaslužila, dala za to, da imam urejen stanovanjski problem, pa ni nek luksuz. Amapk zato nimam nič rpišparano in npr. nisem nikoli imela lepih oblačil, zdaj imam celo lukne v nogavicah in navadnih gatah…

Najraje bi prodala nepremičnino in šla v tujino, ampak se mi zdi izpod časti, glede na to, da sem trdo delala za tisto, nikoli mi ni padlo z neba, medtem ko imajo eni službe po vezah, je jaz z izobrazbo, trudom, zanju – nimam. O sposobnostih ne bomo – imam se za sposobno in poznam kar nekaj vrhunskih strokovnjakov, ki so brez služb ali z zelo slabimi plačami.

Če bi bila samo brez, se po mojem ne bi toliko obremenjevala – bolj se s tem, da se mi je zgodila krivica, pa še kupom bližnjih, pa se nič ne zgodi nikomur. Zato me kdaj taka jeza, da si v mislih predstavljam, da bi se vsi ti ljudje, ki so to pripravili, znašli v istem ali še hujšem položaju in da bi videli kako je. Imam prav ene maščevalne vzgibe in nekako čakam, da jim vrnem. Ni v znamenju nasilja – sploh ne, bolj v tem, da bi imela enkrat moč nad njimi. Delam na tem, sam spim ne cele noči. Mislila sem it že nekomu grozit, res – pa me je partner ustavil. Tudi on dela za manj, z dvema faksoma. Delal je v firmah, ki so zaradi njega dosegale milijonske donose, zato je sposoben. Zdja dela za zelo malo denarja, ker je na svojem in verjame v to, da mu bo uspelo, tako da poskuša tudi mene umirit. Po naravi sem sicer zelo mirna in nekonfliktna oseba in to kar se dogaja, splo ne znam razložit, ampak vem, da ko se bom srečevala s temi ljudmi, ki so mi škodili (od županov, politikov naprej, marsikoga nekako srečam), bom postala zelo nesramna oseba. Delam si prave scenarije v glavi.

Ja res, žal se mi zadnje čase kar meša. Ali bom sprostila to agresijo, ki se nabira v meni ali pa bom zbolela, keer zaenkrat pač tega ne kažem na ven.

Sem zaposlena dobrih 21 let. Zamenjala sem praktično 3 službe, če prvo štejem le kot honorarno za leto dni. Ko sem izgubila enoletno honorarno delo, kar je bilo takrat pričakovano za vseh nas 80 horarcev, mi je bilo položeno doma, da ni denarja. Položeno mi je bilo pa tako, da sem takrat premikala gore, da kdo ne bo lačen. Zato npr. na faks nisem šla redno, ker mi je bilo dano vedeti, da ni denarja. Sem pa vedela, da bom enkrat slednje storila in sem ob delu.
Dobila sem takrat honorarno delo, nato pripravništvo, ker sem težila in če bi samo pri ustnem ostalo, še danes ne bi bila zaposlena. Sem spet premaknila goro, dobila pripravništvo, nato določen čas, nato redno. Ker nisem samo čakala.
Ko sem doštudirala ob delu, spet nisem samo čakala in sem premaknila goro in dobila brez vez novo službo leta 2007. Za kar sem zahvaljena, čeprav sem imela 3 leta hudiča od šefice. Čas je storil svoje in imam sedaj spet normalnega nadrejenega.

Če gledam trenutno stanje, nikomur ne zavidam in sama pojma nimam, kaj bi storila, če bi se znašla v situaciji, kot sta vidve in še mnogo drugih. Verjetno bi bila prisiljena spet premikati gore, ker me zavezujejo stroški k pogodbam. Težko je govoriti na pamet, dokler nisi v situaciji. Želim vam, da se bo čimprej našlo tudi kaj za vas.

Če gledam pa psihološki vidik zaposlenega, kjer na vsakem koraku govorijo, ker imate plačo, vam lahko še kaj vzamemo, ker je potrebno “nahraniti” vse luknje, ti moraš pa “nahraniti” še svoje po obvezah, nato še le eksistenčne, pa si kakšnega stroška ne bi storil, če bi vedel, da bo udarila kriza. In prav tako gledaš, kaj boš jedel, zato, da boš poravnal obveznosti. Ker je bila prvoaprilska o davku z okni, me morda ne bi niti čudilo, da ne bi država rekla še, da zato, ker dihamo in s tem prispevamo z izdihanim zrakom na okolje, da je treba kaj plačati.

Razpravljali so, kako bi svojo šlamparijo potegnili v plus, kjer je bilo govora npr. o ponovnem dvigu ddv. In ker je nek zakon padel zaradi šlamparije, je spet luknja, ampak je bistvo, da je luknja še vedno tudi v sanaciji bank. Smo med prvimi, kjer so plače med najvišjimi obdavčenimi. Več kot četrtina plače gre samo v “luft”, ker je tako ali tako slišati, da je povsod prazna blagajna. Nič nam ne pomaga, če kdo zaradi česa sedi, ki je oškodoval marsikaj, če denarja ne vrne in ga bo še naprej lahko koristil po mili volji, ko bo svoje odsedel. Vse te stroške, plačamo spet mi. Luknje, prav tako mi. In res ne vem, če je danes sploh biti zaposlen privilegij?
Ker je nekaj zaradi šlamparije padlo, bodo morda v scenariju tudi predčasne volitve, kar nas bo spet stalo. Je res privilegij biti v teh časih celo zaposlen? Ker naj bi imeli.
Naj gre gor ddv, kaj pa je to takega, pa bo prvo leto nekakšen plus v blagajni (beri spet minus), ampak kaj, ko bo potrošnja spet manjša in če bo manj kupcev, tudi gospodarstvo ne bo raslo.
Pomoč je šla tudi v gospodarske panoge, pa s pomočjo niso nič storili, le odpustili ljudi. Res imamo preveč denarja. Zato se pač naj dvigne ddv, ker imamo vsega preveč.

Ali smo država kot Slovenija res tako nazadnjaška kot narod, da si ne znamo več izboriti tistega, kar nam pripada in smo postali le poslušalci in kimalci, kot bi rekel Cankar, ponovni hlapci, ker iz svoje kože ne moremo, ker se preveč bojimo in smo se navajeni voditi po povodcih, kakor drugi rečejo?

Če je narod tiho, tudi država meni, da dela prav, za blagor narodu. Pa čeprav se med seboj “potolčejo”. In dokler bo vse tiho, do takrat tako bo. In še slabše.

21 let eni in isti krojijo tempo, kje smo sedaj, za boljši jutri? Tako psihološko ni nikomur v interesu, da je treba nameniti sredstva tudi za brezposelne, zato je cilj tudi nam vsem zaradi vas samih, da vam bo dano biti zaposlen. In da tisti, ki npr. so zaposleni v gospodarstvu, da se ne bodo več pustili izkoriščati gospodarstvenikom, ker so tiho. Ker potem pravijo, da se šefi vozijo z velikimi avti, sami nimajo pa kaj dati v lonec. Ali bi npr. vedve, ki sta se izpostavili, delali zastonj? Zato, da bi lahko rekli, da imata službo? In zaradi takšnih bi se morale vse službe podrediti, da bo mera polna za vse enako.

Tisti, ki je kradel, naj ne samo, da sedi, naj tudi vrne denar, ki bo šel nazaj v obtok. Ne, da se prelagajo tudi ta dejanja na narod, ki živi v tej “bogati” Sloveniji. In denar je, če verjamete. Le želijo vas prepričati, da ga ni, zato se vedno znova strinjate z vsem, kar vam nalagajo. Sem hvaležna, da je sodstvo svoja veja, ki zna misliti s svojo glavo. Tako bi moralo biti namreč tudi po Ustavi, ko gre za cerkev, ker se dobršen del iz davkoplačevalskega proračuna namenja tudi prav cerkvi. Z miljoni. Ki je po Ustavi ločena od države! Če je slučajno v slednjem kakšen člen kje dodan, se pa opravičujem, ker sem spregledala.

Vidve še vedno po zakonu lahko rečeta, nimam, ker sva brez služb, zato nama pripada to in to, kaj naj pa sama, ker ob nižanju in višanju vsega, z istim budgetom obveznosti, naj rečem npr. samo sebi? Kmet, posodi mi krompir, ti vrnem drugo leto, če bo letina kaj boljša? Pa me bo nekam poslal, glede na to, da so jih prizadele naravne katastrofe.

Ni rožnato za nikogar. Prav je, da izražate tudi negativna čustva, drugi avtorici bom pa posebej odgovorila.

Prav je, da imaš iztočne točke in zbruhaš iz sebe kje, zato si predstavljaj, kako bi bilo, če bi vsi politiki bruhali iz sebe vse, kar jih žre. Zato najdejo način, da taktično delujejo, kar razumeš tudi razumsko.
Praviš, ni v znamenju nasilja, v isti sapi zagotavljaš, da bi komu tudi kaj storila, če te kdo ne bi ustavil? To je alarm za koga, tudi, ko svet res ni tako daleč, od samomorov do streljanj, ker se bo komu odpeljalo, pa čeprav deluje zelo razumsko in kot praviš, da te je moral partner ustaviti? Sama se ljudi, ki potiho grozijo, zelo bojim. In ponavadi izustijo le samo kakšen stavek, ki ga potem morda celo uresničijo. Primeri govorijo sami zase. In me ne bi zmotilo, če ne bi bile posledice.
Imam sodelavko, ki niha s svojimi razpoloženji in je zadnjič sodelavcu rekla, da mu bo enkrat kar nekaj storila. Sama bi to vzela zelo resno, kar sem sicer tudi rekla, da ne gre spregledati. So vsi zamahnili z roko. Ampak, me res zanima, ali tudi ti samo zamahuješ z roko, ker te je le samo partner ustavil? Ker je vedno več klikov v glavah in se ljudje poslužujejo najhujšega in nastradajo tudi tisti, ki niso ne dužni, ne krivi, kot so rekli včasih.
In zelo fajn je potem, ko sodite še sebi. Vsak vas bo pozabil, razen, če bo odmevno poročanje. Zato si ne delajte utvar, da ste pač medijske zvezde, če vas že prej nihče ni upošteval. Če bi želeli že komu škodovati! Čeprav se ne strinjam z vsem, se ne bom strinjala s tvojo objavo, ki pač potiho govori o določeni nameri, ki se kuha v tebi. Ki jo boš izvršila, ko boš imela priliko. In te vojska verjetno ne bi ustavila. Mene grozno skrbijo ti vaši “kliki” v glavah – namreč, sama bi rada živela najmnj še tja do 90 leta, pa jih imam komaj 41. In sem vitalna, tudi negubasta, zato prosim, da mi ne odvzameš, po nesreči, tudi vseh tegob, ki me dajejo trenutno, ker še nisem pripravljena oditi, po nesreči nekoga, v drug svet.

Zato prosim upoštevaj, da ne želimo zaradi tebe imeti česa na glavi. Pa čeprav bo to slučajno tudi kakšen bližnji. Ker od grožnje do dejanja ni meje, je tanka, zelo. In se res zamisli, ali te je res samo navidezno rešil partner ali si sposobna kaj udejanjiti. Sama ne verjamem čisto nič več raznim klikom, ki jih morda opaziš kot “omembe nevredne”.

Več primerov je zaznati. Zato jemljem vse resno, pa če je še sto provokacij vmes, kot bi rekli na kakšnem podforumu.

Še nekaj – si se vprašala, tako solidarnostno do partnerja, ker je tebi vseeno za posledice, kako bi on naprej nosil ta križ, ki bi ga ti storila?

Le razpravljam, predno kdo stori neumnost, ki ga vodi po želji maščevalnosti.

Upri se takrat, ko imaš možnost in dar govora. Ne da si tiho in potem tiho kuješ maščevanje. Ker praviš, da si nekonfliktna in mirna oseba. Ker takih se je za bati, ker se ne ve, kaj se v njih kuha. Zato se nauči, da kadar se ne strinjaš, to povej. Tudi partnerju, navsezadnje, ker boš morda rekla, da imata celo odličen odnos. Čeprav niti seksata ne. Najprej nehaj lagati sebi.
In če imaš zgolj mnenje, ki te jezi, je prav, da ga sprostiš, da pa komu škoduješ, je pa zelo narobe. In pri tem ne bom tiho, ker ne vem, komu se bo kaj premaknilo.

:)) Ne, če je mogoče zvenelo v znamenju nasilja, da bi komu kaj naredila, prav gotovo ne, ker to mi je popolnoma pod častjo, sploh vsaka oblika nasilja. Niti ne bi škodovala sebi, vsaj mislim da ne. Navsezadnej še niti nisem na čisto popolnem podnu kot nekateri in si ne dovolim da se mi sploh to zgodi.

Tudi jaz sem delala že marsikaj in imam izobrazbo, ne samo eno in ne samo v obliki papirjev in diplom, znam marsikaj, sem delala že vse od fizičnih del, sicer v času študenta, zdaj me itak nihče ne vzame na kako nižje delovno mesto. Se bom mogla začet lagat.

Res sem vedno naredila vse, kar sem lahko in kot praviš, sem gore premikala. Če se primerjam z nekaterimi, sem jih. Kar se tiče izpostavljanja javno – se pa sama ne bi nikoli, nisem niti tak socialni problem kot nekateri, da bi se bilo treba – tja nočem.

To, ko sem rekla – da bi nekaj naredila, če me ne bi ustavili, s tem nisem mislila na nobeno nasilje, niti trohico tega. Če bi prebrala – tega kar si napisala, da sem rekla, ni nikjer napisano… Grožnje nios vedno v smislu nasilja, to si pač ljudje nrobe predstavjate. Imela sem pač prdloge s strani oseb, ki so na določenih položajih (odvetniki, inšpetorji), da pregledajo stvari in sem jih zavrnila. Na kratko ppovedano – če bi mi partner pustil, da urdim stvari po svoje, bi mogoče kdo ostal brez službe. Ni mi pustil, ker je vedno pri takih stvareg vmešana politika, sse pravi tako ali drugače – skleneš pogodbo s hudičem, to je to…

Kar se tiče nasilja – sem inteligentna oseba in se pač na tak nivo ne spuščam, ker verjemi, eni se tresejo samo že če jim scitiraš točke zakona in jaz si v svoji glavi predstavljam edino to, da se nekdo trese 😀 Ali pa mi igra gospodinsjko pomočnico cele dneve, hehe, druga pa pač ne.