psevdokoda
Po letu 1990 se čedalje bolj uveljavlja hibridna oblika jezikov, ki so tako prevajani kot tolmačeni. Izvirna koda programov, napisanih v enem od teh jezikov, je prevedena, vendar ne v strojni jezik, temveč v kompakten strojno berljiv zapis, imenovan psevdokoda ali p-koda. Ko program poženemo, poženemo tolmač za psevdokodo, ki tolmači program.
Psevdokoda je tolmačena skoraj tako hitro kot program, preveden v strojni jezik, obenem pa ti jeziki ohranjajo prožnost in moč, ki jo dajejo tolmačeni jeziki.
Med jezike, prevajane v psevdokodo, spadajo python, perl in java.
Torej psevdokoda potrebuje za svoje pravilno izvajanje neko knjižnico.
Tipičen primer je npr. Java
Malo bolje opiši kaj potrebuješ glede psevdokode. Ali rabiš odgovor na vprašnje kaj je to psevdokoda? Ali moraš napisat algoritem v psevdokodi?
Poglej si kaj je psevdokoda in to so nas učili še pred 10 leti na faksu (računalniškem seveda), če je pa danes drugače.. pa mislim, da ni.
Na kratko : Gre za zapis programskega algoritma v naravnem jeziku – seveda formalizirna oblika stavkov, kjer je čim manj dvoumnosti. No preberi si tekste na linkih, pa bo jasno.
.. od kje to jemlješ?
Javo prevajmo s prevajalnikom v t.i. bytecode (od kod tebi izraz psevdokod?) Prednost konkretno Jave je predvsem prenosljivost med različnimi sistemi, ker hitrost izvajanja je še vedno s hudo bremzo in ni primerljiva v primerjavi s klasično prevedenimi programi recimo C++, razen če je zate do 5x počasnejše izvajanje primerljivo.
Za več informacij si preberi:
Pa Java ne rabi knjižnice, ok mogoče že kakšno, vendar zato naj bi poskrbel programer, za poganjat Java programe rabiš JVM (Java Virtual Machine) za več podrobnosti:
LP
Konkreto prosim navedi s katerim stavkom sem te žalil? Če človeku odgovarjaš tako iz glave in natrosiš še kup informacij, ki sploh niso odgovor na vprašanje (recimo o knjižnicah, ki jih Java rabi…) in si potem užaljem, ko napišem, da to ni res, si pač užaljen – tvoj problem. To reši sam pri sebi.
Prej bi lahko vzel za žaljivega tvoj posmehljiv komentar,
> najbrž si stručko ena a!¨!
No, če bi v google napisal ti ali pa že “6” besedo pseudocode, bi zelo hitro prišel do odgovora.
No priznam, prvič slišim za to vrsto “psevdokode”, ki jo omenja Howto na Lugosu, zato sem pogledal tudi izvirni dokument in ne morem reči drugega kot to, da avtor očitno ni bil ravno pazljiv pri izbiri terminologije. Sicer pa je Eric S. Raymond zelo produktiven pisec Howto-jev in mu to malenkost lahko oprostimo.
Očitno te je ta Howto pri tvojem obsegu znanja zavedel popolnoma v napačno smer. No ja, verjetno si še mlad, se boš že še naučil in razširil znanja. Obiskovalci MON forum-a komaj čakajo, da boš s svojim širokim znanjem enkrat v prihodnosti reševal njihove probleme v stilu Klemnaxxx.
Svetujem ti tudi malo več skromnosti in vljudnosti, ki sta zelo cenjeni vrlini.
LP
Kot je že Dir povedal je v članku na Lugosu prišlo, do nerodne interpretacije p-kode in psevdokode, ali pa jih je zavedlo dejstvo, da večino strani na netu p-kodo in pseudokodo preprosto enači. Vendar p-koda ni isto kot pseudokoda. Pseudokoda je dejansko koda napisana v naravnem, nam znanem jeziku in je računalnik ne more izvesti.
P-koda pa je koda ti. pseudo jezikov (jeziki bolj podobni naravnim, kot pa računalniku razumljivim), ki za izvajanje ne uporabljajo ne compilerja ne interpreterja, temveč nek virtual machine. Prva p-koda je bila narejena za Pascal in od tu ime p-koda. P-kode tudi ne moreš direkno poganjati na računalu(brez VM) in od tu potem enačijo pseudokodo in p-kodo.
Je pa p-koda tudi rahlo drugačna od j-kode ali nam bolj znane bytekode, ki jo uporablja Java ali IL (Intermediate Language) kode, ki jo uporablja .NET.
Je pa res, da je izvajanje take kode lahko hitrejše, kot izvajanje kode, ki jo naredi interpreter, vendar še vedno počasnejša, kot izvajanje compilerane kode.
Forum je zaprt za komentiranje.