Prvi dedni red
Prosim vas za pojasnilo, ker ne razumem naslednjega:
Nimam otrok in tudi staršev ni več, sem poročena. Nekje sem prebrala, da v tem primeru moje smrti, vstopijo v 1. dedni red bratje in sestre. Ali to pomeni, da so prav tako kot zakonec oproščeni plačila davka?
Kaj pa v primeru darilne pogodbe?
Se tudi obravnavajo kot obdarjenci prvega dednega reda?
Želim namreč, da premoženje, ki so mi ga zapustili starši po moji smrti (ali prej) dobijo oni.
Gre to brez davka zanje?
Spoštovani!
Med dediče prvega dednega reda spadajo zapustnikovi potomci in zakonec pokojnika, med dediče drugega dednega reda pa starši in bratje oziroma sestre pokojnika ter njihovi potomci in v primeru, če zapustnik ni imel otrok tudi njegov zakonec (ki sicer deduje v prvem dednem redu). Oprostitev velja le za prvi dedni red.
Ker vaši bratje in sestre spadajo v drugi dedni red, so podvrženi plačilu davka tako v primeru pridobitve dediščine, kot v primeru pridobitve darila. Davčna stopnja znaša od 5% do 14% (odvisno od vrednosti pridobljenega premoženja).
S spoštovanjem!
Hvala, za odgovor. Sem prav razumela, da v primeru smrti zapustnika brez otrok potemtakem tudi zakonec vstopi v 2. dedni red. In je zavezan davku? To mi je precej nelogično.
Zdaj bi vas pa prosila še za en nasvet. Kako naj uredim, da bi moj brat dobil premoženje, ki so mi ga zapustili najini starši. Dediščino sem sprejela.Zdaj pa želim, da jo v primeru moje smrti dobi moj brat.
Rada bi to dobi, ne da bi mu bilo treba plačati davek. Prav tako pa bi rada dediščino uživala do svoje smrti.
Je to sploh mogoče? Je kakšna pot?
Spoštovani!
Glede davka je žal tako, da so ga oproščeni le dediči 1. dednega reda, zato je vaš brat v vsakem primeru podvržen plačilu.
Glede na vaše želje predlagamo, da z bratom skleneta pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri kateri vaše premoženje na brata preide šele po vaši smrti. Obenem pa je do vaše smrti odloženo tudi plačilo davka – vaš brat mora vložiti davčno napoved v 15 dneh po vaši smrti. Naj vas še opomnimo, da je potreben notarski zapis pogodbe.
S spoštovanjem!
Spoštovani !
Hvala za vaš odgovor. Še vedno pa mi ni jasno to : in v primeru, če zapustnik ni imel otrok tudi njegov zakonec (ki sicer deduje v prvem dednem redu)
Potemtakem bo tudi moj mož (ponovno) obdavčen ?
Kaj pa v primeru, da bratu (in možu) priznam delež vlaganj v skupno nepremičnino ? Dejansko jih je bilo kar nekaj. Ali lahko mora brat (in mož, če je podvržen plačilu davka)na zapuščinski obravnavi ta del izločiti in priložiti račune za investicije?
Hvala !
Spoštovani!
V skladu z Zakonom o davku na dediščine in darila je zakonec plačila tega davka oproščen.
V skladu z določili Stvarnopravnega zakonika lahko tisti, ki s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. Tako lahko uredite razmerje z bratom glede vlaganj že sedaj.
S spoštovanjem!
Prvi dedni red?
Pokojna mati je zase in za svoje pravne naslednike “prvega dednega kolena ravne črte “zapisala “služnostno pravico”…
Ali to pomeni, da ko bo njen sin umrl, njegova vdova in otroci, ne bodo več smeli izvrševati služnosti “kljub 40 in več-letnem izvrševanju”???
Zadeva je bila tako zapisana leta 1933, – mati je umrla leta 1945, ….zemljišče je bilo potem nacionalizirano, stavba na njem pa odprodajana po deležih…delno tudi v družbeni lasti. Ali vdova res izgubi “služnost” na takorekoč “skupnem delu stavbe in zemljišča”, potem, ko ji je umrl mož iz “prvega kolena”., ki je dele stavbe tudi odprodajal..? Kaj pa tisti, ki smo od njega kupili?
Bomo ostali brez pravic mi, vdova, njuni otroci, vnuki?
Etažna lastnica
Spoštovani!
Za odgovor na vprašanje bi morali vpogledati v zemljiško knjigo. Menimo, da, glede na to, da je bila stavba etažirana, vam v skladu z zakonom kot etažni lastnici pripadajo pravice in obveznosti na skupnih delih v sorazmerju z vašim solastniškim deležem, če pogodba o vzpostavitvi etažne lastnine ne določa drugače.
Za bolj konkreten odgovor bi potrebovali tudi podatek o tem za kakšno služnost gre. Vsekakor pa je potreben vpogled v ZK izpisek, saj je možno, da služnost zaradi vseh sprememb stanj sploh ni več vpisana v ZK knjigo in ne obstaja, kar pomeni, da se za skupne dele uporabljajo pravila veljavnega materialnega prava.
S spoštovanjem!
Lepo pozdravljeni,
na vas se obračam tudi jaz z vprašanjem. Namreč pred dobrim mesecem dni je umrla moja babica. V oporoki je navedla, da želi svoje stanovanje zapustiti meni (jaz sem njen vnuk).
Po zakonu, kakor so mi razložili sestanovanje deli v tem primeru na tri deleže:
– 25% gre na njenega sina (moj stric)
– 25% gre na mojo mamo (njena hčerka)
– 50% name
Oba, tako stric kakor mama se svojemu deležu želita odreči, in ga prenesti name.
V kateri dedni red spadam v tem primeru jaz kot vnuk preminule? In kakšen davek je potrebno plačati, oziroma ali sem ga oproščen?
Najlepše se vam zahvaljume za vaš odgovor!
Spoštovani,
kolikor je vaša babica v oporoki stanovanje zapustila vam, ste dedič le vi. Vaša mama in stric bi bila dediča le v primeru, če oporoke ne bi bilo in bi se dedovalo po zakonu.
Spadate v prvi dedni red, ki je oproščen plačila davka na dediščine in darila.
S spoštovanjem!
Spoštovani,
nujni delež vam pripada. Nujni delež znaša 1/2 deleža, ki bi vam šel, če bi se izvedlo zakonito dedovanje.
Predlagamo vam, da uveljavljate tudi svoja vlaganja v nepremičnino.
S spoštovanjem!
Spoštovani,
gre za drugi dedni red, zato bo davek na dediščine in darila znašal od 5 do 14%, odvisno od vrednosti podarjenega solastniškega deleža.
S spoštovanjem!
Spoštovani,
lahko se odpoveste svojemu deležu, vendar morate v tem primeru izrecno navesti, da se dediščini odpovedujete le v svojem imenu. V tem primeru bo dedoval vaš potomec.
S spoštovanjem!
Spoštovani,
pogodba se lahko razveljavi, če je ta nična oziroma izpodbojna:
Razlogi za ničnost pogodbe
Razlogi za ničnost pogodbe so naslednji:
– Pogodba nasprotuje ustavi ali prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Pogodba, ki krši te prepovedi pa ni nična, če namen kršenega pravila odkazuje na drugo sankcijo; ali zakon v posameznem primeru predpisuje drugače.
– Predmet pogodbe je nedopusten, nemogoč, nedoločen ali nedoločljiv.
– Podlaga pogodbe je nedopustna ali je sploh ni.
– Pogodba ni sklenjena:
v predpisani obliki, razen če iz namena predpisane oblike izhaja drugače;
dogovorjeni obliki, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost pogodbe posebna oblika.
– Oderuška pogodba.
– Pogodbo je sklenila poslovno popolnoma nesposobna oseba.
– Pogodbo je sklenila pravna oseba zunaj meja svoje pravne sposobnosti.
Razlogi za izpodbojnost pravnega posla so naslednji:
– pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna stranka;
– pri sklenitvi so obstajale napake volje: bistvena zmota, sila in grožnja, prevara;
– Obligacijski zakonik ali drugi zakon tako določa;
– gre za čezmerno prikrajšanje.
Pogodbo lahko izpodbija vsak, ki ima pravni interes, torej vsak, ki bi bil dedič vaše tete. Ker nima potomcev, dedujejo po njej njen zakonec ter njeni starši, če so le ti umrli pa na podlagi vstopne pravice njeni bratje in sestre (nečaki, nečakinje).
S spoštovanjem!
Po očetu dedujemo trije otroci. Sestra bi se odpovedala svoji tretjini v korist enega izmed bratov. Želeli bi torej, da bi en brat dedoval 2/3, drugi brat 1/3, sestra pa ne bi dedovala ničesar. Tako smo se dogovorili, ne vemo pa, ali bi v tem primeru brat, ki bo imel 2/3 moral plačati davek na dedovanje za sestrino tretjino. Hvala za odgovor.
Spoštovani,
sodno takso bo vsekakor moral plačati v višini 2/3. Po našem mnenju bo davka na dediščine in darila oproščen, vendar predlagamo, da se o tem dodatno pozanimate še na FURS.
S spoštovanjem!
Forum je zaprt za komentiranje.