“prošnja” za prijateljstvo na FB – brez “prosim”Ja
Jaz ne vem a sem čudna ali dinozaver iz preteklih časov, ampak če nekoga nekaj prosiš, ne rečeš Javi se, ampak Prosim, se lahko javiš?. Al ne?
Namreč zadnje čase dobivam polno “prošenj” na FB od nekdanjih znancev (ne prijateljev), ki kar ukazovalno nastopajo. Če si ta in ta, me potrdi za prijatelja. A v reali tudi tako nastopajo, ej ti, ti boš pa moja prjatlca.
Ma pa kaj ljudem ni jasno. Prvič, prošnja je prošnja, reče se prosim. Drugo pa prijateljstva se ne da izsilit na ukaz. Niti fejsbukovskega.
Tak stil me tok pogreje, da sploh ne odgovorim. Ker ni to tip ljudi s katerimi si krave skup pasel, ampak pač ljudje ki smo se enkrat poznali, niso pa prijatelji.
Ko mne taka oseba po žnj letih klikne na tak način na FB sem že večkrat doživela, da me rabi samo zaradi kakega “novega posla” (beri je odprl sp za prodajo zavarovanj ali pa se gre mrežni marketing).
Vsi ostali, ki so resprijatelji, pristopajo bistveno drugače.
Kaj pa vi,m imate tudi kake take izkušnje?
ma ni to telegrafski stil, ne. tisti bolj redkobesedni sploh nič ne pišejo, samo kliknejo gumb.
pa tudi, odkod ideja, da greš, ko koga klikneš na fb, s katerim nisi imel stikov že x let, pa kar na kofi? Če se toliko let nismo videli in slišali, se nismo z enim razlogom. Tiste, ki jih človek želi imeti ob sebi, jih ima tako ali tako, s fb ali brez. Tiste, s katerimi so se poti razšle, pa smo se dobro razumeli, na fb porufamo na čisto drug način. Ne vem, prav čuti se, no, kako prijatelju, ki ga dolgo nisi videl, napišeš sporočilo, kako pa napišeš, če imaš kakšne druge razloge, in ne res željo po tem, da bi bil osebi spet blizu. Ker s temi ljudmi si nikoli njismo bili blizu. Ali pa samo jaz mislim tako, oni pa morda ne. Ma kaj vem vem samo da mi gre na živce ta ukazovalnost.
Kako misliš, če je treba prosit in kaj odkljukaš? Govorim o ljudeh, ki mene kliknejo – to, da nekoga klikneš oz., klikneš Add as a friend, temu pošlje prošnjo; lahko jo potem potrdiš ali pa ne. Seveda gre za prošnjo. Oz. po angleško se celo res reče zahteva, ja 🙂 (request), samo mi temu ne rečemo tako, ampak prošnja.
Pa res… ne vem, kje ti živiš?
Stvar je popolnoma preprosta. Če dojemaš ta FB zelo, zelo osebno, kar očitno ga, jih pač ne boš sprejela in boš imela med svojimi prijatelji le 3 ali 5 res tvojih prijateljev. FB ti bo ratal brezvezen, ker se popolnoma nič ne bo dogajalo in se boš lepo izpisala.
Nekaj pač moraš razumet. Tovrstne strani niso ustvarjene le za ohranjanje stikov med pravimi prijatelji. Če ste taki, imate stikov vrh glave dovolj, zakaj potem rabite še FB? Tukaj najdeš ljudi, ki jih že leta nisi videl, sošolce, sokrajane/vaščane, prijatelje, ki so se porazgubili. Je en način, ohranjanja stikov. Mi smo, recimo, tako organizirali obletnico mature. Če se ti da, se s kom zmeniš za kako kavico, srečanje takšno ali drugačno. Popolnoma nič ni obvezno. Lahko igraš igrice, a težko jih boš, ker pač ne boš imela dovolj “prijateljev” za to. Zato ljudje dodajajo tudi tujce. In tem pač ni treba pokazat vseh svojih podatkov in slik, če ne želiš, ker imaš opcijo za vsakega, kaj lahko vidi in kaj ne.
Jaz osebno, imam 400 “prijateljev”. Nekaj pravih, nekaj kolegov, nekaj znancev, nekaj tujcev za igrico…. Pa ti povem, da mi popolnoma noben ne teži za karkoli. Na nek virtualen način ohranjamo stike, če oni želijo, zvem, kaj se dogaja z njimi, če jaz želim, podelim kaj z njimi in to je to.
Skratka, ne kompliciraj. Odloči se, kaj želiš pa se potem izpiši. Iz enga FB delat slona… mislim!
Malo je bizarno, da ima nekdo 100 ali več kvazi prijateljev, ki pa so dejansko “virtualni”. Takšno prijateljstvo sploh ni pravo prijateljstvo, če človeka niti osebno ali le bežno poznaš… Problem nastane, ko nekomu začne virtualni svet nadomeščati realnega.
Kot sem že zgoraj napisala…s prijatelji, v pravem pomenu besede, imaš stikov v realnosti več kot dovolj, seveda, vsak po svoje. FB in podobni portali nekako niso ustvarjeni le za ohranjanje stikov te vrste. Meni bi se nekako zdelo neumno, da bi dodajala le prave prijatelje ( v tem pomenu besede), saj bi se potem lahko samo še izpisala. Pa ne zato, ker pravih prijateljev ne bi imela, ampak ker imamo vsakodnevno stike in tako izpolnimo naša pričakovanja, če se lahko tako izrazim.
Sicer lahko princip FB vsak razume po svoje, jaz ga razumem pač tako, da ohranjam stike z ljudmi, ki jih poznam, sicer na nek “umeten” način pa vendarle, nemalokrat se srečamo tudi v realnosti. Res je, da beseda prijateljstvo na teh portalih izgubi svoj pomen in verjetno nihče ne trdi, da ima 400 prijateljev, ki jih ima na FB, tudi v resnici.
Ne vem, zakaj je to tako težko razumet. Mogoče le niste toliko vajeni Interneta in njegovih ponudb. Saj je bolje, da niste in da ste v realnem življenju dovolj izpopolnjeni, hvala bogu. A nekako se mi takšno kompliciranje glede avtoričinega vprašanja zdi pretirano. Sploh, ker ljudje na takšnih portalih iščejo osebe, ki jih poznajo, čisto tako, in sama poslana prošnja niti ne omogoča, da lepo prosiš in klečeplaziš za prijateljstvo. Enostavno klikneš na gumb, ko vidiš, da nekoga prepoznaš (no, ja, lahko pošlješ osebno sporočilo, ampak….).
Preveč kompliciramo v življenju. Samo to sem želela povedat pa ne znam na kratko :)))
En prav lep, izjemno duhovit in prijazno prizanesljiv oris Facebooka http://med.over.net/forum5/read.php?27,6874749. Čudovito branje. 😉
Forum je zaprt za komentiranje.