Spoštovani,

Težko mi je pisati to prošnjo, ker vem, da te stvari ne padejo z neba, vendar sem v situaciji, v kateri ne vem več, kam naj se obrnem. Zavedam se tudi, da morda dobite veliko podobnih prošenj za razno pomoč in da ne morete vsem ugoditi. Taka prošnja vam morda zveni kot neka neslana šala, vendar žal res ne vidim druge poti. Kljub vsemu pa vseeno upam, da mi boste lahko nekako pomagali, ker je od te prošnje odvisna tudi moja prihodnost. Najprej pa mi dovolite, da se na kratko predstavim.

Moje ime je Bojan Markovič in sem študent prvega letnika Fakultete za Javno upravo v Ljubljani. Ker sicer prihajam iz Črnomlja, bivam med tednom v študentskem domu, vsak vikend pa se vozim domov. Imam namreč hudo obliko mišične distrofije in moja edina možnost za študij je zagotovitev osebne asistence, od katere sem v celoti odvisen. Ker pa je to med vikendom zelo težko zagotoviti, so odhodi domov, poleg stika z domačimi neobhodno potrebni.

Problem tedenskih prevozov pa je v tem, da v življenju nujno potrebujem električni voziček brez katerega moje gibanje tako v Ljubljani kot tudi doma sploh ni mogoče. Ta voziček mi namreč edini omogoča ne samo nekaj samostojnosti ampak zaradi moje hude gibalne oviranosti dejansko lahko primerno sedim le v tem vozičku, izdelanem zame po meri. Zato bi nujno potreboval vozilo primerne velikosti, v katerega bi se lahko samostojno zapeljal skupaj z vozičkom. Trenutno sem pri prevozu primoran sedeti na običajnem avtomobilskem sedežu, kar je zame zaradi moje invalidnosti izredno naporno, že res nemogoče in mi zaradi neprimernega sedenja, ki traja več ur, povzroča hude bolečine. Zato bi nujno potreboval primerno prilagojeno kombinirano vozilo, kjer bi med prevozom lahko sedel na vozičku.

Žal pa si moja družina tega, sicer nujnega bremena, s povprečnimi dohodki in tudi vsemi ostalimi stroški, ki še spremljajo moj študij, zaenkrat ne more privoščiti. Tako ne vem kaj storiti, ker bo treba ukrepati res hitro. Zato iščem nekoga, ki bi mi morda lahko pomagal pri nakupu… To je zame življenjsko pomembno. Sicer mi občasno pri prevozu pomagajo nekatere organizacije vendar pa je to težko zagotavljati prav vsak teden, zato bi bilo vse skupaj bistveno lažje z lastnim vozilom.

Treba je nenazadnje tudi pošteno povedati, da imam kot študent vse več potreb in tudi željo po lastni mobilnosti, ki je ne morem zagotoviti z javnimi prevoznimi sredstvi ali kako drugače. Tako kot drugi, bi mi včasih zelo veliko pomenilo, če bi me asistenti kam odpeljali, brez da bi bilo treba toliko organizacije ter načrtov. Mnogo je stvari, ki mi žal niso dostopne, zato si želim, da bi imel vsaj nekaj samostojnosti. To pomeni življenje, predvsem pa bi mi to olajšalo študij, kar je zame edina možnost za boljšo kvaliteto življenja in prihodnost.

Seveda povsem razumem, da je moja prošnja izredno velika in da je težko tako pomagati. Zato sem seveda pripravljen pristati na morebitne pogoje, ki bi omogočili kakršnokoli sodelovanje. Upam, da lahko razumete mojo težko situacijo in boste pripravljeni pomagati. Težko si mislite, koliko bi mi pomagali!

Hvala za razumevanje in lep pozdrav,

Bojan Markovič