Jaz sem pa “wanabe” mladinska pisateljica. V knjižni obliki nimam še nič objavljenega, pamsin zelo zelo želim, da bi seto uresničilo do maja 2007.
Sicer bi verjetno že lahko kaj “uknjižila” pa žal nimam dovolj samozavesti. zdej jo počasi zbiram… pa seveda finance.

Bi mi pa prišel kak nasvet o izdaji slikanice ZELO ZELO prav.

Nisem, ampak zavidam vsem knjižničarkam. Pa ko smo ravno pri tem, moram pohvaliti vse knjižničarke iz knjižnice Prežihov Voranc (rudnik). Super knjižničarke, prijazne……..
………….uglavnem v knjižnici se počutim kot da sem v drugem svetu.

knjižničarka.

zanimivo, kolikim od vas se to zdi sanjska služba:-)))) lahko kar pritrdim, čeprav je treba rečt, da zna včasih biti kar naporno. najboljša stran te službe je, da ni nobene hude odgovornosti, ki bi ti zasedala glavo še potem, ko zapustiš knjižnico. pa nobenih hudih stresov, čeprav kak hud dan (recimo po praznikih) povzroči, da po zaključku dela obsedim za kakih 20 minut in samo strmim v prazno, da pridem k sebi.

nemalokrat so mi ljudje rekli: ah, kako se imaš fino, sediš lepo v knjižnici in bereš knjige… pa prav težko jim dopovem, da delam marsikaj, le berem bolj poredko. če pa že vzamem kakšno v roke (pa še to zato, da si pridem na jasno, kakšne sorte knjigo imam v rokah, ne zato, da bi se resno lotila branja), ta radost traja kvečjemu minuto.

tudi mene ima, da bi kaj napisala, ampak sem enostavno prelena. mogoče pa še bom…:-)

lep dan vsem!

Zaenkrat mladinski pisatelj (z 1 objavljenim delom), pisem pa sedaj nekoliko bolj zahteven roman. (Pa pristejte se to da mi je komaj 25 let)

Prevajanje strokovnih besedil iz španščine v slovenščino in obratno, prevajanje za televizijo, nekaj literarnih prevodov, nekaj objavljenih člankov in kritik, ter poučevanje – sem svobodnjakinja in v svojem delu resnično uživam.

Knjižničarka v splošni knjižnici. Ni tako pravljično kot se zdi. Skrbim za prireditve, pravljične urice, delavnice (doma se pripravljam), pripravljam statistične podatke za nadrejene, katalogiziram vse gradivo (od dvd-jev, periodike.. do člankov), vnašam račune, izposojam. Potem je tu še popoldansko in sobotno delo ter delo v večernih urah, ko imamo priredtve. Pomivanje kozarcev, strežba… Ni naporno fizično delo, se pa razlikuje od knjižnice do knjižnice. V manjših splošnih k. smo deklice za vse in ni vedno lahko.

Pa se je našla še ena na koncu verige. Kot je za hec napisala Katja 10. Ja delam tam, kjer se papir stran meče. Med odpadnim papirjem je najti kakšno knjigo. Če bi vse pobirala, bi bila hiša kmalu premajhna :))) Največja poplava knjig je konec šolskega leta, ko so zbrane cele gore učbenikov, zapiskov, skript, zvezkov,… Verjetno srečnih šolarjev, ki so uspešno zaključili letnik ali razred. Sicer pa se občasno pojavijo tudi kakšne starejše knjige, kadar kdo pospravlja za umrlim svojcem. Včasih so celi fotoalbumi. Zanima me, ali to nima nikomur več vrednosti?

Lp, Ela S

ps: upam, da bo v prihodnje čimmmanj knjig pristalo pri meni. Ampak nekatere bi si to zaslužile, sodeč po enem od spodnjih postov :))))