prodajalka – kupovalka
Moški spol označuje moškega in žensko, zato je možen samo prodajalec.
Tudi kupec in kupovalka ločita spol.
Oba spola se napišeta zaradi psiholoških vidikov (vsaj moje mnenje je tako; diskriminacija) in se zato pogosto najdemo v zagati, ko iščemo primerno obliko za žensko ali moško obliko (zdravstveni tehnik ali medicinska sestra).
Moje skromno mnenje o ženskih in moških oblika verjetno že poznate. Izumljanje ženskih oblik za vsako ceno mi gre pošteno na živce. Enako velja seveda v obratni smeri. Jezik, z vsem značilnostmi, posebnostmi, izjemami in ne vem še čim, je zame odraz zgodovinskega razvoja. Ko so določeni izrazi nastajali je za njih zagotovo obstajal dober razlog, da so nastali v moško ali ženski obliki. Absolutno se strinjam, da se izrazi, kjer je pač to smiselno prilagodijo drugospolni obliki, ne pa kot rečeno brez glavo. Brezglavo preoblikovanje rodi bolj manj posrečene izraze – v pretežni meri drugih. Diskriminacija, na katero se tako radi (predvsem rade) izgovarjate, je zame brez vsake osnove. Nikoli se ne pritožujem, če sem v trgovini obravnavan kot stranka, na kraj pamet mi ne pade, da bi iskal moško obliko, tako tudi ne vidim razloga, da bi bila ženska užaljena, če se jo obravnava kot kupca.
Naj končam, da me ne spet ne zanese.
Glede osnovnega vprašanja pa naslednje: Če že hočete imeti žensko kupca, to po mojem ne more biti kupovalka – to je ženska ki kupuje (ponavljajoče dejanje). Smiselno bi potemtakem bilo le kupica ali kupka – je pa malo smešno, ne?
Ko smo že pri kupovanji, pa je zanimivo da ob nakupovalcu obstaja tudi nakupovalka. Tu torej gre, pri kupcu pa, brez zamere, res ne.
Lep dan
T.