Priznanje : Moja “svakinja” ne mara moških

Včeraj me je šokirala izjava moje nesojene svakinje (z njenim bratom nisva poročena), da je lezbijka in da je to priznala svojim staršem, ki so seveda tako šokirani, da še danes niso prišli k sebi.

Osebno proti temu nimam nič (nimam predsodkov glede lezbijštva in gejevstva), vendar pa sem pri sebi premišljevala kot mama. Tudi meni ne bi bilo vseeno, če bi mi (ali mi bo) kdaj moja hči kaj takega izjavila.

Kako gledate na to stvar? Se mi zdi, da dokler je poznana pri nekomu drugemu nimaš predsodkov, ko pa se to dogaja znotraj familije, pa ti ni čisto nič vseeno.

Kaj porečete? Kako bi se odzvale (čisto odkrito), če bi vam otrok to izrekel?

Hvala za mnenja.

Nič čisto nič ker to ne moreš spremenit.

Nič! Seksualna nagnjenja ne moreš nadzorovati. Kar je, je!!!

……..ene dve let bi od soka vegetirala pol bi se pa mogla (al pa tut ne) sprjaznt…………
ne vem kwa nej ti recem,sigurno pa zadeva ni hecna ce se ti to zgodi……

Šok, veliki šok. Ne znam si predstavljat svoje reakcije, vsekakor bi bil zelo žalosten, seveda se nebi preveč spuščal v otroka, bi pa mogoče poskusil, če ga lahko kakšen psihiater preusmeri. Če bi se to dalo prodam tudi bajto, kupim camp prikolico in plačam zdravljenje oz. preobrazbo iz homo v hetero.

EPEPI, zelo težko ti verjamem, da bi ti ga ali jo uspelo spreobrnit. To ni trenutna situacija, homo si ali pa nisi… to se ne da priučiti ali privzgojiti.

Tako je vsaj moje mišljenje. Hvala za tvoje.

lp

Saj vem, da se ne da, hotel sem povedati, da bi naredil vse, če bi se dalo. V glavnem, neugodna situacija. Mogoče pa bi se celo sprijaznil, kaj veš. Težko je o tem govorit, če nisi doživel.

BetkaG, koliko je pa punca stara? No, počasi se boste vsi sprijaznili s to idejo, koneckoncev to ni več tabu. Raje, da si punca prizna, da se sprijazne s to idejo, morda spozna resnično ljubezen z žensko, kot da taji celo življenje, se poroči (ker tako mora pridna hčerka naredit), rodi otroke (ker si starši želijo vnučke) in trpi celo življenje, pa verjetno ne samo ona, pač pa vsi z njo.
Če je še mlada, je to lahko samo faza spoznavanja same sebe in družbe, in tako je prav, morda bo pa ugotovila, da je samo radovednost. Če ne pa…ne vem…jaz bi ji zaželela vso srečo in njeno parnterko sprejela kot prijateljico…saj ženska druščina zna bit kar pestra in vesela.

Pa kaj to tebe (in starše) obremenjuje. To ni vaš problem.
Naj punca počne kar ji paše, saj ne gre na vaš račun. Privoščite ji obilo sreče, pa naj bo z žensko ali z moškim, kakor sama ve kaj ji bolj paše.

Če bi meni moj sin rekel, da je peder, bi bila zelo žalostna, bi pa sigurno sprejela njegovo spolno usmerjenost, kot tudi partnerja, saj navsezadnje so to le stereotipi,
predvsem želim, da so moji otroci srečni in vsekakor jih je potrebno podpirati v njihovih odločitvah, ne pa usmerjati njihovega življenja- za to smo imeli možnost, ko smo jih vzgajali!!!!!!!!

2CV punca je stara 27 let in o svoji usmerjenosti je prepričana že od rojstva (kot pravi).

megaboy, nikogar ne obremenjuje njena usmerjenost. Narobe si razumel. Hotela sem samo razmišljanje, če bi šlo za tvojega otroka in nič drugega. Punca je več kot fejst (tako karakterno kot osebnostno) in vedenje do nje se ne bo (in se ni) čisto nič spremenilo.

lp

moj pogled na te “homo” stvari je, pusti ljudem, naj počnejo če jim paše, toda mojo rit naj pustijo pri miru!-torej, dokler nekdo ne posega v moje pravice in zasebnost, ga v njegovem življejnu ne mislim “spreobračati” ali obsojati.

Niti malo, prisežem, mi ne bi bilo grozno, če bi sin ali hčerka imela take preference. Prej bi me glede vsega drugega v otrokoven življenju skrbelo: zdravje, IQ, karakter…meni bolj pomembne stvari.