privatnik in mobing

Delam pri privatniku – majhna d.o.o.. Že leto dni se počutim na delovnem mestu kot zadnja smet. Direktor se zdira name, eden izmed zaposlenih isto (direktorjev ritoliznik). No, saj nisem edin v tem položaju, vendar ….. delam največ časa v podjetju (tudi 15 ur na dan). Razmere so v zadnjih dveh mesecih postale pa že nevzdržne. Grožnje, šikaniranja, metanje polen pod noge,…. direktor nekaj naroči, nato reče da to ni on rekel (na srečo rešujem sedaj vse pisno z njim, vendar….), daje mi vedno več nalog – zato, da “svojemu” daje fraj, … Saj sem v bolniški, ampak – osebni ti da lahko samo do 30 dni, kaj pa potem? V nedogled to ne gre, pri plači pa se pozna. In tudi na bolniški me sedaj kliče – nisi to naredil, kaj si mislim da sem doma,…. Psihično zraven mene trpi tudi družina, saj sem kot tempirana bomba. Vse me moti in živcira.

ah ta mobing,

tu je povezava v zvezi s soočanjem z nasiljem na delovnem mestu, kjer so opisane običajne poti.

S trpinčenjem na delu se ukvarjam kot relacijski družinski psihoterapevt, zato se s problematiko ukvarjam z vidika posameznika-v-odnosu, ki ima vse potenciale za preventivno delovanje le da so ti v njem zatrti in potlačeni s pomočjo zgodnjih izkušenj. Namreč, bolečina, ki se nam dogaja oz. obnavlja v odnosih nikoli ni zgolj slučaj, najmanj kar že prej obstaja, je ranljivost oz. dojemljivost za sprejemanje prevelikega bremena nase (nizka samopodoba in odsotnost zaupanja vase), kar avtomatično pelje v stres in slabšanje imunskega sistema.

Skratka, iz opisa sodeč vam priporočam urjenje veščin za samozaščito na delovnem mestu, ki je lahko v obliki terapevtskega dela in treninga veščin ali pa udeležbe na različnih delavnicah za samopomoč in urjenje asertivnosti, varne komunikacije ter soočanja s stresom.

Pomembno se je zavedati, da namesto nas ne bo nihče ščitil našega dostojanstva, naučiti se moramo postavljati meje v odnosih in se pričeti ceniti takšni kot smo (to morda nekaj, kar nam je dolgo primanjkovalo tudi v bližnjih odnosih). Že podatek da ste na delovnem mestu po 15 ur dnevno je zaskrbljujoč tudi za družinsko ne le osebno zdravje, tako da se le obrnite po strokovno pomoč.

Za uspešno soočanje s trpinčenjem na delu je potrebno vedno najprej istega ustaviti (neformalno v odnosih vi, formalno pa delodajalec ali zunanji pristojni organ), nato pa delati na opogumljanju in čustveni inteligenci, da se vam v prihodnje ne bo treba vdajati nemoči in vlogi žrtve, ker si tega ne zaslužite in ker zmorete več.

V upanju, da sem vasm odgovoril, želim srečno in uspešno pot!

ah ta mobing,

tu je povezava v zvezi s soočanjem z nasiljem na delovnem mestu, kjer so opisane običajne poti.

S trpinčenjem na delu se ukvarjam kot relacijski družinski psihoterapevt, zato se s problematiko ukvarjam z vidika posameznika-v-odnosu, ki ima vse potenciale za preventivno delovanje le da so ti v njem zatrti in potlačeni s pomočjo zgodnjih izkušenj. Namreč, bolečina, ki se nam dogaja oz. obnavlja v odnosih nikoli ni zgolj slučaj, najmanj kar že prej obstaja, je ranljivost oz. dojemljivost za sprejemanje prevelikega bremena nase (nizka samopodoba in odsotnost zaupanja vase), kar avtomatično pelje v stres in slabšanje imunskega sistema.

Skratka, iz opisa sodeč vam priporočam urjenje veščin za samozaščito na delovnem mestu, ki je lahko v obliki terapevtskega dela in treninga veščin ali pa udeležbe na različnih delavnicah za samopomoč in urjenje asertivnosti, varne komunikacije ter soočanja s stresom.

Pomembno se je zavedati, da namesto nas ne bo nihče ščitil našega dostojanstva, naučiti se moramo postavljati meje v odnosih in se pričeti ceniti takšni kot smo (to morda nekaj, kar nam je dolgo primanjkovalo tudi v bližnjih odnosih). Že podatek da ste na delovnem mestu po 15 ur dnevno je zaskrbljujoč tudi za družinsko ne le osebno zdravje, tako da se le obrnite po strokovno pomoč.

Za uspešno soočanje s trpinčenjem na delu je potrebno vedno najprej istega ustaviti (neformalno v odnosih vi, formalno pa delodajalec ali zunanji pristojni organ), nato pa delati na opogumljanju in čustveni inteligenci, da se vam v prihodnje ne bo treba vdajati nemoči in vlogi žrtve, ker si tega ne zaslužite in ker zmorete več.

V upanju, da sem vasm odgovoril, želim srečno in uspešno pot!