Prisilno plačevanje interneta in mobilnih naprav

10x višine rtv prispevka, suženjska razprodaja osebnih podatkov in miljardni dobički korporacij. Razcvet kriminala, finančnih, ljubezenskih prevar in pedofilije. Ustvarjanje psihične odvisnosti. Prevzem popolnega nadzora nad ljudmi. Vzpodbujanje vojn, sovraštva med ljudmi.

Nihče ne protestira, nihče ne gre na ulice.

A res? Te kdo sili imet telefončk in v uporabljat internet? Al kaj si sploh hotelo povedat?

Nihče te pa ne sili uporabljati interneta ali gledati TV. Še vedno lahko živiš analogno.
Nihče te ne sili svojih podatkov deliti po spletu. Si brez družbenih omrežij, se ne dovoliš fotografirati ali drugim objavljati tvojega imena in je že 90% anonimnosti zagotovljene. Ne kupuješ na spletu, ne sodeluješ v raznih anketah, nagradnih igrah, ne uporabljaš raznih aplikacij, kartic zvestobe in podobno, pa dosežeš, da tako rekoč ne obstajaš.
S tistim minimumom, kolikor ga uporabljaš zaradi lagodnejšega in hitrejšega urejanja svojih opravkov pa si popolnoma nezanimiv iskalcem zaslužka na tebi.

Ja, še vedno gre tudi tako. Sem tak primerek.

Ulice so ti na voljo in kar začni s protesti.

Paranoja je znak resnih psihičnih težav.

Btw nihče te ne sili karkoli od tega uporabljat. Da na internetu jokaš o grozotah internta je patetično 😀

Moja mati nima interneta, nima mobitela, ne plačuje s karticami….pa je ni še nihče lovil in kaznoval 😀

Uporaba vsega tega je prostovoljna IZBIRA. Da izbereš nekaj česar se tako bojiš in misliš da ne bi smelo obstajat in potem na internetu o tem jočeš, pa pove vse o tvojem mentalnem zdravju.

Kako pa ti pišeš na forum, če ne uporabljaš interneta?

Se ti zdi, da ima zato kdorkoli moje podatke?

Na tem IP naslovu ne bo nihče našel ničesar drugega, kakor mail, s pomočjo katerega sem se anonimno registrirala in to je to.

Internet uporabljam vsakodnevno, pa me vseeno nikjer ne boš našel. Niti mojih interesnih področij, nakupovalnih navad, že sploh ne fotografij… skratka, ne obstajam.

Ni ti jasno kaj je IP naslov in kako te najdejo.

Ravno pri bancnih transakcijah, ki jih opravljate prek spleta, ste najbolj ranljivi.

Se ti zdi, da ima zato kdorkoli moje podatke?

Na tem IP naslovu ne bo nihče našel ničesar drugega, kakor mail, s pomočjo katerega sem se anonimno registrirala in to je to.

Internet uporabljam vsakodnevno, pa me vseeno nikjer ne boš našel. Niti mojih interesnih področij, nakupovalnih navad, že sploh ne fotografij… skratka, ne obstajam.

Naivnost (ali neumnost  pa taka. Samo tvoje ime, naslov, telefonsko stevilko, tvojega operaterja, tvoj e-mail naslov, in naslov protokola. Preko teh stvari pa vse ostalo o tebi.

No, hvala za pojasnilo.:)

Kolikor se spomnim, se moj operater zavezuje, da moji podatkov ne bo delil z nikomer (pa ja, seveda verjamem 🙂 ) , sicer je pa moj službeni e-naslov popolnoma javen in dolgočasen ko strela, zasebni pa niti slučajno ni  poznan nikomur, ki ga osebno ne poznam. Ga tudi nihče ne posreduje naprej. Na nobenem ni moje profilne slike, to mi je kičasto.

Nisem  se strinjala z objavo moje telefonske številke kjerkoli, imajo jo le tisti, ki sem jim jo osebno zaupala in je prav tako ne delijo dalje. Imam isto številko odkar obstaja mobilna telefonija, pa nisem v 30+letih doživela nobenega čudaškega klica, sporočila ali sploh česarkoli motečega. Verjamem, da bo tako ostalo. Aplikacij ne uprabljam nobenih, niti za parkiranje ne, kaj šele kake kartice zvestobe in podobno.  Kot bi uporabljala mobitel na tipke in brez neta.

Spletna banka daje sto zagotovil, da z mojimi podatki razpolagajo le oni,  na spletu ne kupujem, če že kaj naročam, je to po povzetju, ne sodelujem v nekih nagradnih igrah, ne trgujem na spletu, torej kar tako na hop ne bo ravno vsak prišel do podatkov iz moje banke. Kjer plačujem s kartico, je za morebitno deljenje podatkov kazensko odgovoren tisti, ki sem mu z njo nekaj plačala.

Nimam profila na nobenem omrežju, dve moji fotografiji sta bili nekoč (službeni) objavljeni, pa sem zahtevala umik in to je to. Če se grem googlat, se najdem v Cobbisu, ker faks pač zahteva, da se delo objavi. To je pa vse.

Jasno, da se me lahko najde, vendar nisem zanimiva povprečnemu lumpu in tudi nekaj znanja bi moral imeti, da bi o meni raztresene podatke povezal. Kar vsak me tudi ne bo zgooglal. Zaenkrat mi je to dovolj.

Monovka misli da obstaja anonimnost. Sa.te.lit ki joj gre čez pametno glavo vsak dan seveda da ne pobere VSE podatke z računalnika, mobilnega v par sekundah!

Spiš monovka… nimaš dovolj znanja očitno

Poznavanja IT tehnologije imam toliko, kolikor potrebujem za delo in kolikor me zanima. Kar je zelo malo. Drži. Česar ne maram, me pa tudi ne pritegne toliko, da bi želela o tem vse vedeti.

Česar ne vem, me pa zanima ali moram poznati zaradi dela, vprašam. Zaenkrat mirno trdim, da je moja identiteta zelo dobro očuvana, če primerjam s komerkoli okoli mene, ki se redno srečujejo s težavami. Če bo le mogoče, bom ostala na minimumu uporabe in svoje potrebe urejala analogno, kje bo le možno.

Sploh v skorajšnji penziji si domišljam, da računalnika ne bom povohala tedne in tedne, mobilni telefon pa še vedno uporabljam le za telefoniranje in SMS sporočila, nič drugega. Mislim, da sem z njim naredila v par letih vsega kakih 20 fotografij, večino zato, da sem kakim mojstrom lažje dopovedala, kaj je kje narobe in potrebno popraviti.

Se zahvaljujem za vaše opominjanje, bom uporabila za preventivno ravnanje.

Bolj karikiram to nenehno smetenje političnih trolov v zvezi z rtv prispevkom. Lahko rečemo, da nihče nikogar ne sili, da ima tv sprejemnik. Prisilno plačevanje rtv prispevka je toliko prisilno kot je prisilno plačevanje interneta. S to razliko, da je rtv prispevek drobiž in ne širi družbene patologije, operaterjem pa moramo plačevati bajne denarje za razprodajo naše zasebnosti.

Nepopisna nizkotnost je v tem, da se ta kampanja o rtv prispevku predstavlja kot nekakšna zaščita nas državljanov, medtem ko ščitijo zasebni kapital, ki jemlje vse več – v smislu nadzora in denarja.

Govoriti o pravici do izbire je iluzija. Če človek krvavo plačuje: ekonomsko ali socialno, ker se nečemu ni prilagodil, to ni izbira. Analogni svet ni več izbira, je preteklost. Realno gledano.

Ne gre za pritoževanje ali iskanje nekih receptov za življenje. Je debata o tem, kaj se nam dogaja kot družbi.

Kar se nam kot družbi dogaja – so spremembe. Ker bi malo drugače, hitreje, bolje, enostavneje – to stane malo zasebnosti, časa in znanja.

Kot vrsta… smo nagnjeni k spremembam. Eksperimentiranje, da morda najdemo kaj uspešnejšega v smislu družbenega modela.

Konkretno glede interneta in mobilnih naprav… pa res ni obvezno. Mehak pritisk… še ni obveznost.

Ja, ta definicija mehkega pritiska zna biti zelo zanimiva.

Kdor bi rad nehal sejati svoje podatke vseprek po internetu, se to da z malo truda. Na telefon naložimo degooglan Android:

https://wiki.lineageos.org/devices/

Če nimamo telefona, ki je na seznamu kompatibilnih, si kupimo ustreznega. Starega obdržimo, da bo za banko. Na računalnik naložimo linux:

https://www.linuxmint.com/

Kaj se dogaja z našimi podatki?

– Prodajajo se na borzi vsem zainteresiramim,

– hekerji so do sedaj pokradli in na črnem trgu prodali večino podatkovnih baz.

https://m.youtube.com/@robbraxmantech/videos

https://odysee.com/@switchedtolinux:0?view=content

https://m.youtube.com/@TheHatedOne/videos

https://m.youtube.com/@surveillancereport/videos