Primera
Staska napisal:
> Leja, zakaj? Zakaj spodbudno in ne vzpodbudno?
>
> A glede stavčnega člena pa mi nihče ne more dati zagotovega
> odgovora?
Spodbudno priporoča SP, pa tudi sicer vsak jezik teži k poenostavljanju. Recimo – pogovorni bus bo verjetno čez čas tudi v pravopisu zamenjal sedanji uradni avtobus.
Na stavčne člene se pa ne spoznam – odkar sem jaz hodil v šolo, so iz tega naredili celo znanost – pa ni splošno znanje slovenščine zaradi tega nič večje in boljše.
Zdravo!
Igranje košarke je za otroke prav tako vzpodbudno kakor igranje rokometa.
Igranje košarke – osebek
(Kdo ) ali kaj je za otroke prav tako vzpodbudno kot igranje rokometa?
za otroke – predmet
Za koga ali (kaj) je igranje košarke prav tako vzpodbudno kakor igranje rokometa?
prav tako kakor igranje rokometa – prislovno določilo načina
Kako je igranje košarke za otroke vzpodbudno?
je vzpodbudno – povedkovo določilo
zveza nepolnopomenskega glagola in prilastka
Lažji in podoben primer:
Jure je prav tako priden kot Miha.
Kako je Jure priden? Prav tako kot Miha.
Lp
Jaz pa mislim, da je vejica prav postavljena. Pri drugem stavku lahko govorimo o izpustnem ali eliptičnem povedku (kakor je igranje nogometa).
Stavčnočlensko je drugi del stavka vezan na prvega s primerjalnim odvisnikom (primer: Kakor dobljeno, tako zgubljeno).
Igranje nogometa pa je podredno zložena samostalniška besedna zveza z levim neujemalnim prilastkom (nogometa).
Zadnjič sem na tem forumu, ker imam dovolj vaših pripomb. Poglejte si v Slovensko slovnico 2000, kjer so napisane marsikatere novosti, potem pa kritizirajte in se posmehujte.
Konstruktivno bi bilo, da mi pokažete, zakaj razmišljam napak. To, kar delate vi, pa ni pošteno. Kot da imajo prav samo Filip, Metka 2, Zvedavec, ostali pa naj raje molčimo. Če ste to hoteli, ste vsaj pri meni dosegli svoje. Pa uživajte!
Vrtnica diši tako lepo kakor nagelj.
Vrtnica diši tako lepo kot nagelj.
Vrtnica diši lepo kot nagelj.
Potem bi morala biti vejica tudi v teh primerih. Tudi tukaj lahko razširimo v “Vrstnica diši lepo, kot diši nagelj.”
In tudi če gre za dvodelni veznik “tako – kakor”, ni vedno vejice, v SP2001 je primer pri “kakor4”:
“Film je zbudil zanimanje tako pri občinstvu kakor pri kritiki.”
Mojca, zaradi mene ti ni treba odhajati s foruma in zaradi mene ne smeš biti užaljena. Že pred par dnevi sem napisal, da se na stavčno analizo ne spoznam (in mi je tudi malo mar zanjo), moja zadnja pripomba pa se je nanašala na predsinočnjem izgubljeno nogometno tekmo z Nizozemsko. Na šaljiv (?) način sem hotel povedati, da je stavčna analiza morda celo težja od vrhunskega igranja nogometa.
Torej – nikako ni bilo mišljeno osebno in na nikogar ni bila usmerjena ta moja pripomba.
Glede podredno zložene samostalniške besede z neujemalnim levim prilastkom si lahko pogledate v Slovnici 2000 na strani 558/559. O primerjalnem odvisniku najdete nekaj na strani 642. Izpustu ali elipsi pri povedku pa je namenjena stran 613.
Zvedavec tam boste tudi našli razlago o moji postavitvi vejice v Staskinem primeru.
Ne govorim, da imam stoprocentno prav, je pa meni to najbolj logično.
Rada bi slišala vaše mnenje, ko si boste ogledali napisane strani.
Imam sicer novejšo izdajo (2004), ampak se strani, kot kaže, ujemajo. Si bom zvečer podrobneje prebral in premislil, kako to uskladiti s primeri na strani 443.
Do takrat pa še en zanimiv primer, ki je do neke mere povezan s tem:
Poješ kot tvoja mama.
Zakaj tukaj ni povratnega svojilnega zaimka? Če gre za izpust, ali bi morala biti tudi tu vejica?
Meni se pa na trenutke zdi, da malo zahajate s prave poti glede tega eliptičnega povedka. Ni nujno, da je povedek kar vedno izpuščen.
Po mojem mnenju je pravopis glede vejice pri kot jasen. Če kot uvaja odvisnik, potem vejica je, če ne, je pa ni.
Poješ kot tvoja mama.
Vejice ni.
MojcaPli, meni se zdi, da gre tu za glagol peti, ne jesti.
Lepa kot slika. Vejice ni.
Sem mu rekel, naj gre, kot ve in zna. Vejica je.
Sporekli so se, kot da ne bo jutrišnjega dne. Vejica je.
Vroče sonce, kot da smo si ga res želeli (je žgalo vse dopoldne). Vejica je.
Res sem imel v mislih petje 🙂
Primer sem napisal zato, ker lahko nepovratnost svojilnega zaimka pojasniš le z razlago “Poješ tako, kot poje tvoja mama.” Tako je v drugem delu osebek “mama” in se svojilni pridevnik ne nanaša na osebek, kot je videti na prvi pogled. Ampak kljub temu izpustu tukaj ni vejice.
> Glede podredno zložene samostalniške besede z neujemalnim levim prilastkom si lahko pogledate v Slovnici 2000 na strani 558/559.
Neujemalni levi prilastek? Izrecno piše, da je levi prilastek vedno ujemalen, razen pri množinskih količinskih pridevniških izrazih.
Prej bi lahko trdil, da gre tukaj za desni prilastek. Vendar prilastki ne morejo viseti prosto v stavku, o prilastku bi lahko govorili kvečjemu v primeru: “Igranje košarke kakor tudi igranje rokometa je za otroke vzpodbudno.” (oz. primer iz FidePLUS: “Tako Nato kakor tudi Evropska unija sta z olajšanjem sprejela odločitev Cipra …”)
Kakšnih primerov za kakor, kot pa ne najdem na teh straneh.
> O primerjalnem odvisniku najdete nekaj na strani 642.
Primerjalni odvisnik zahteva glagolsko obliko, ki je nimamo (ostane še izpust).
> Izpustu ali elipsi pri povedku pa je namenjena stran 613.
Moja hipoteza je, da je pri primerjalnih veznikih tako vedno uporabljen glagol iz prvega dela (“Delam kot zamorec.” -> “Jaz delam, kot dela (bi delal) zamorec.”). O izpustu povedka bi tako lahko govorili le, kadar bi bil ta drug, kot je v prvem delu (= “kadar bi bil ta drug kot v prvem delu”).
Drugače je pa pravilo v SP2001 (člen 330) čisto lepo jasno: “Pred primerjalnimi kakor, kot, ko in stopnjevalnim tako – kakor vejice ne pišemo, če veznik ne uvaja odvisnika z izraženo glagolsko obliko: Ne kaže drugega kakor molčati. – Bolje je delati kot govoriti. – Več je govoril kot delal. – Bila je bolj pridna kakor nadarjena. – Za narod se briga kot za lanski sneg. – Bil je tako evropski kakor svetovni prvak. Vendar: Moral bi več delati, kakor je.”
Osebno bi sicer v “Več je govoril kot delal.” prej napisal vejico, če ne bi bil tako izrecno naveden tak primer. Vejica je torej le pri osebni glagolski obliki, si moram zapomniti za naslednjič 🙂
Tudi Toporišič ima na strani 642 pri primerjalnih odvisnikih primer: “Kakor dobljeno, tako zgubljeno.” Po zgornjem pravilu je vejica morda celo odveč. Vsaj v primeru, če bi bilo napisano: “Izgubil je kakor dobil.”
Na kratko, še vedno mislim, da je v Staskinem primeru vejica odveč.
Pošlji oblikovano (30-03-07 22:11)