Prijateljica???
JOŽICA!!!!
SVAKA ČAST! :)))) Tole si pa tko “deep” napisala, da sem se še jst zamislil! 🙂 Brez heca, sam je res fajn napisano!
tisto glede izkoriščevalcev: sej v tem je fora….. ker sami pri sebi mislijo, da nimajo nobenega problema, se na to sploh ne ozirajo, tko da….. lahko tut, da sva ti al pa jaz izkoriščevalca, pa se tega ne zavedava……… samo to sem hotel še dodat…. pri ostalem sem pa raje tiho……… ker sploh ni več kaj za dodat. 🙂
S spoštovanjem,
Remedy
(danes imam dopust, pa lahko tu težim… :-))) )
Remedy, vso to solato sem napisala zato, ker se pač vsi učimo na napakah, ampak se mi zdi nesmiselno, da nekdo dela iste napake samo zato, da bi se naučil… če pa lahko potegne nauk iz tujih napak.
Imaš prav, možno je, da sva izkoriščevalca ti ali jaz, pa se tega ne zavedava. So vsaj obdobja v življenju, ko se ti pojavi problem, pa rabiš nekoga, pa se obesiš na njega. Ampak v nekem razumnem času se pa spraviš k sebi. Mogoče res ne moreš potem v isti meri vrniti nekomu vseh uslug, ampak vsaj do neke mere se potrudiš, predvsem pa nehaš zahtevati vedno nove in jih ne jemlješ za samoumevne.
Saj vem, da se izkoriščevalci mogoče niti ne zavedajo svojega stanja. Ampak to jim vseeno ne daje pravice, da živijo tuje življenje. Tu pa se mora vsak sam zase postavit, samo to sem hotela povedat.
Mislim, da je Jožica že nekaj takega napisala – ljudje, ki se razdajajo(mo), ki želijo vsem ustreči, so vedno prijazni ipd., se v bistvu bojijo, da bi jih ne imeli radi, da bi bili zavrnjeni, skritizirani… pomanjkanje samozavesti. Vsaj tako je pri meni, mislim.
Brez zamere. Mislim, da ste vsi, ki se pustite tako izkoriščati, v veliki meri sami krivi. Verjetno sem tu med mlajšimi, sem pa imela tudi sama odkar se spomnim, take probleme sama s sabo. Vsak, ki je imel 5 minut časa, me je lahko prosil, da sem naredila kaj namesto njega. Večinokrat bi najraje rekla ne, ampak seveda me potem noben nebi več maral, in ko sem imela ne že skoraj na ustih, me je tako zagrabilo v želodcu, da sem takoj dahnila da, “pa bom”.Za razliko pa si jaz nikoli nisem upala nič prosit, rajš sem ob dveh zjutraj vstala … Dokler mi ni dopizdilo, pa oprostite izrazu.
Zdaj vidim, da sem sama oddajala tako energijo in privabljala izkoriščevalce.
A se vam kdaj zdi čudno, ko prijateljica vedno prosjači le vas, drugih pa ne? Seveda, ker si ne upa, ker ve, da jo bojo skenslale brez slabe vesti.
Vam se pa smili.
Počas sem začela mal speminjat svojo (samo)podobo in začela vedno pogosteje rečt ne. Na začetku je to res težko, ampak se navadiš. In potem navadiš tudi drugena novo stanje. In ne, prijateljice ne gredo stran, stran pa se speljejo hinavke in pijavke.
tvoja prijateljica sploh ni tvoja prijateljica kot si ti misliš ampak ena gnila zajedalka. ti si pa očitno zmešana ker misliš da je tvoja prijateljica .
enga takega sem jaz imel pa mi je postalo jasno po dveh poskusih njegovega izkoriščanja in sem ga na brzino odjebal. in ne mislim nikoli več z njim stikov imet ker je en psihopat pa še izkoriščevalec povrhu.
ti pa očitno hlepiš po prijateljstvu in očitno nimaš nobenega za družbo zate se te babe oklepaš kot muha dreka. pejt v svet boš vidla kok je še boljših ljudi.
pa tudi slabših se razume.
če pa rabiš jebača evo mene.
Tudi sama sem imela takšno prijateljico, potem sem se nekega dne vprašala, kaj je narobe z mano, da vedno skočim, ko kaj potrebuje. Najbrž se ne bom spremenila nikoli, naučila pa sem se uporabljati besede, ja čaki, da premislim, nimam časa, joj, saj bi, pa nemorem, in nekaj v tem smislu. Vedno, ko kaj želi, naprej razmislim, šele potem naredim ali ne naredim.
Pravijo, da je v vseh nas tehtnica in sproti tehtamo, kaj od ljudi dobimo in kaj damo. In ko se nam prične dozdevati, da smo vložili občutno več, kot dobili, takrat se začnemo spraševati, kako in kaj.
Ja, to je usoda ljudi, ki ne znajo iztržiti najboljšega zase. Verjetno imaš še malce socialne fobije, ker drugače to ne bi bila EDINA prijateljica. Zato te je še bolj strah, da samo še ona, potem pa res nobenega ne bo več, če gre ona. Jaz vidim problem v tebi, ne v njej. Tako bolestno biti navezan na nekoga, ni nikoli obrodilo sladkih hrušk, kvečjemu kakšna kisla jabolka (čeprav so mi najljubša). Rada pomagaš-vsa pohvala, vendar taki ponavadi nimamo jasno začrtane meje, kdaj greš sebi v škodo. Zdi se, kot da je treba kar nekaj trpet, da res občutiš čar dajanja. Bullshit, jaz sem se streznila.
Tvoja prijateljica bo jemala, dokler ji boš dajala. Kaznovala te bo z njeno hčerko (tisto paziti za eno uro in potem jih pelje h kolegicam, to je čisto kaznovanje), dokler bo videla, da zaradi tega “trpiš” oz. ti ni prav. S tabo lahko čustveno manipulira, ker si občutljiv človek in natanko ve, na katere tipke mora pritisniti, da dobi svoje. Ne bi je označevala kot egocentrične, egoistične krave, ki izkorišča dobre ljudi, temveč bi jo raje označila kot nedemokratičnega survajverja in dobrega psihologa (čeprav se tega ne zaveda).
Imela sem isti problem. Tam , kjer nisem mogla več popraviti, sem spustila in šla svojo pot. Tam kjer so bili ljudje dojemljivi za spremembe, sem si postavila meje. Hudo je, ker najprej kolebaš med skrajnostmi, vse rečeš NE (tudi za stavri, ki so ti okej), kar si prej govoril JA. Potem se čez čas naučiš postavljati meje glede na to, kaj ti paše in kaj ne.
Nisem brala vseh odg., se opravičujem. Napisala bom samo tisto, kar vem. Ljudje smo zelo različni. Tudi jaz sem med tistimi, ki menijo, da je nekda ali dober prijatelj, ali pa ni…da ne obstaja nič vmes. Pa tudi sama vidim, da ni vedno tako….
Lep primer je moja sestra. Ja, tudi sama mislim, da je tudi moja prijateljica.Če pa pogledam v preteklost, vidim, da me je (in me še) ponavadi le ”ponuca” za svoje potrebe. Tako ji lahko čuvam malo, ji pomagam pri razl. opravilih, prestavljanju omar…(je tudi samohranilka…to so po mojem res navadno bolj ”special” primeri…) Kadar jo rabim jaz, npr. krut primer..ko sem v 14. tednu zgubila otroka…Ja, saj je kar naprej jokala zato (mi je povedala mama), ampak že mesec dni po tem pač ni imela časa zame…in potem še leto in več. Pač, ona se nima časa ukvarjat z eno mlajšo, ki kao nima nič problemov…ona pa TOOOLLLiko težav v življenju. In še vedno je tako. …Ona je svet zase. Pokliče, ko rabi mojo (ali od mojega moža) pomoč, ko ji gre vse narobe (da stresa slabo voljo naokrog) ali ko je preutrujena (da kar naprej jamra). Če in ko pa jo rabim jaz (ponavadi le za kakšen čvek) pa nima časa, saj mora ležati doma in gledati TV novele…aja, pa ne da se ji ven, ker jo zebe…
No, zdaj sem tudi jaz precej zašla, ampak bistvo?? Ne morem rečt, da me izkorišča, da ni prijateljica…saj mi je sestra in vem, da jo res skrbi zame, če sem bolna (poveličuje gripo, prehlade…), če bi se mi kaj zgodilo, bi verjetno bila zelo žalostna…tako, da ne vem. Sktaka toliko, le v razmislek. Mogoče tudi tvojo prij. nekako podzavestno skrbi zate…?? Ne vem, samo razmisli še v to smer. Ljudje se tako glupo obnašamo, ko pa resno pomislimo, da bi kdo umrl, potem pa…Kako misliš, bi reagirala tvoja prij. če bi se ti kaj zgodilo?
Hm, jitka, dobro vprašanje. Čisto iskreno – mislim, da bi se sekirala samo zato, ker bi bila potem bolj sama, torej zaradi sebe.
Mislim, da je pri sestrah vseeno malo drugače (so bolj prisotna čustva). Hočem povedati, tudi če je tvoja sestra egotrip, bi trpela, če bi se tebi kaj zgodilo.
Forum je zaprt za komentiranje.