Previdnost – bojazen živeti? – nadaljevanje iz teme Srečanje
Meni pa je jp-jev podpis všeč. V smislu, da če ne tvegaš, izgubiš šanso doživeti kaj lepega, izogneš pa se doživeti neprijetnosti. Če pa ne tvegaš, ohranjaš status quo, varno točko obstoja, ampak se obenem odrečeš vsaki spremembi, kar je dejansko škoda, ker na koncu vsi umremo.
Ok, ful sem pametna izpadla, haha Oh, lame.
Ko že tako dolgo živiš v bolečini, da je več ne prepoznaš, se potem, ko bi bilo potrebno nekaj spremeniti, ustrašimo razočaranja oziroma “ponovne” bolečine. Če bi se zavedali, da smo za svoje bolečine odgovorni sami, bi se zmigali in nekaj spremenili v svojem življenju. Tako pa, dokler tega ne spoznamo, čakamo, da se drugi spremenijo, da se drugi nam prilagodijo. Kako brezskrbno a naivno razmišljanje.
Previden ? Pred kom ali čem ?[/quote][/quote]
Nenavadno, da se iz enega banalnega odgovora odpre nova tema; previdna sem iz številnih razlogov in zato, ker nihče ne more biti namesto mene; previdna sem npr
– pred “sumljivimi” neznanci
– pred ljudmi, ki jih poznam, nikoli ne vem kdaj me bodo zavrgli, saj pretekle izkušnje kažejo na to, da sem zanimiva, dokler imajo korist od mene potem pa me več ne poznajo
– pred aktivnostmi, ki so same po sebi preveč ali celo življenjsko tvegane
– pred raznimi parolami, ki perejo možgane in rušijo vrednote
– pred lastno presojo, mnogokrat se motim
– pred tem, da bi izpadla nevedna in nerazgledana
– pred tem, kaj hočem od lastnega življenja
– pred tem, da ne bi zbolela
– pred mnogočem…tudi na cesti navsezadnje 🙂
Sama ne vidim v tem nič slabega, če sem previdna, pa tudi napisala sem, da to ne pomeni, da se bojim živeti, daleč od tega, včasih se celo presenetim kam vse me life spontano pripelje in nikakor ne gre za vzdrževanje nekega stanja in bežanja pred spremembami 😉
Vkolikor drugi bralci to razumete kakorkoli drugače, tudi prav 😉
Jaz pa nisem ravno previden oz. poskušam živeti kot da bo kmalu konec. Preizkusim oz. ukvarjam se z ekstremnimi športi, ni me strah povedati kaj si mislim, kaj želim, ljudi, ki mi niso všeč se izognem in ne igram vljudnosti, zaupam v svoje sposobnosti in trud, da rešim problem, težav nimam več, so le še izzivi, gledam, pojem, poslušam, občutim vse kar lahko, da se napolnim z izkušnjami, vtisi, itd., poskušam se čim več naučiti,…
Včasih sem bil previden. Rojen s srčno napako ter še kakšno boleznijo in se skrival za zdravniškimi opravičili, držal zase, bal duševne bolečine -> no, to je že nekaj let zadaj. Živim enkrat, samozavest sem pridobil, duševno in fizično moč tudi…in z občutkom te moči se potrudim za vse kar mi je všeč…in do konca.
Saj sem bom z lisicami priklenil na plot, da bodo lahko ženske varno bežale pred mano..:))[/quote]
Ne na silo, strategija – pod krinko daš poskusiti vino, potem pa tak postanejo izjemno razpoložene za razne vragolije, ali pa pod mize popadajo. :))))[/quote]
Matjazko, vidim da imaš izkušnje z “omamljanjem” žensk, ki so tudi komaj čakale, da jih omamiš. :))
Res je nenavadno, ampak pametno. Ker v nasprotnem primeru bi popolnoma zasmetili tisto temo (kot je bilo že večkrat videno na MONu). 😉
Sej nihče ne pravi da se bojiš živeti… Na koncu koncev tudi ta pregovor to ne govori (preberi še enkrat).
Dejstvo pa je, da tudi prevelika previdnost škoduje…
Zakaj pa previdnost pred ljudmi ki jih poznaš? Če se izkaže da so egoisti se pač nehaš družiti, nevem pa zakaj bi bil previden.
Kaj potem če izpadeš neveden? Si to kar si, če nečesa neveš pač vprašaš. 🙂
Tukaj pa po mojem mnenju nimaš glih nekega blazno velikega vpliva (na kakšne manjše bolezni/prehlade lahko vplivaš, ampak če dobiš raka ti ne bo pomagala nobena previdnost ). Sicer pa sem nekje bral, da tisti ki veliko pazijo, da ne bodo zboleli večkrat zbolijo kot tisti ki ne… 🙂
Rojen s prirojeno srčno napako ipd boleznimi – to še ne pomeni, da se NE smeš ukvarjati s športom, tudi z ekstremnim, le odsvetovano je. Če se sam ob tem počutiš ok in je glede teh aktivnosti tvoja odgovornost do pičice razdelana in neobremenjena se praktično ne moreš primerjati z navadnimi smrtniki, ki smo pač boječi/previdni iz navade ali morebiti tudi zaradi zdravniških izvidov. Zase vem, da ne bi izzivala lastnih fizioloških omejitev, duševne že, drugih pač ne – zame je v tem kontekstu odveč vprašanje, kdo mi bo postavljal mejo lastne odgovornosti “nespamet” ali “pamet”?
To je res. Večina bolezni je tako ali tako psihičnega izvora. Predvsem strah, pa notranja napetost je tisto, kar zmanjšuje odpornost.
Predvidevam, da bi se lahko seznam nadaljeval v nedogled. 🙂
Seveda pa se strahovi ne rešujejo tako, da se zapremo v svoj “varen” kotiček, ampak s tem, da se soočimo z izzivi.
Juhu, applause![/quote]
A ni užitek požirati različna znanja – vse od poslovnega področja, kuharskih tečajev (ja, tajska kuhinja je super :D), osebnih zanimanj, itd. Trenutno je le denar in čas problem, ampak še imam v načrtu nekaj let življenja. 😀 Pa se nekaterim čudno zdi, ampak še za preproste naloge poskušam vzeti malce zahtevnejšo, pri kateri se nekaj naučim. Predvidevam, da imaš podobne izkušnje 🙂
Seveda ne, ampak saj veš kakšni so otroci. Smilil sam sebi, nisem si mislil, da lahko podobne stvari počneš kot ostali, tako ujet v začaran krog 🙂 Pač otroci odrastejo, sedaj pa vem, da je telo orodje, ki s primernim ravnanjem ustvarja čudeže, srce pa mišica, ki se natrenira kot vse ostale. In še moč črpam iz tega, ko se recimo pri -25°C med plezanjem v gorah spomnim na to 🙂
Ne na silo, strategija – pod krinko daš poskusiti vino, potem pa tak postanejo izjemno razpoložene za razne vragolije, ali pa pod mize popadajo. :))))[/quote]
Matjazko, vidim da imaš izkušnje z “omamljanjem” žensk, ki so tudi komaj čakale, da jih omamiš. :))[/quote]
Antilopa, tebi bi bolj težko zamajal tla pod nogami, ker se z vsemi štirimi upiraš v zemljo. 😀 Te že je kak lev spodnesel v trenutku nepozornosti, da si lovila ravnotežje? Če že padeš, potem je menda najbolje na hrbet na kakšno poleženo slamo, če ne želiš utrpeti resnejših poškodb. ;))
Forum je zaprt za komentiranje.