Prevajanje knjig-kako začeti?
a je tole okay, hoka-hej?
Uvod
Ostal sem brez potnih listov, ki sem jih lahko uporabljal. V nekaj tednih sem nameraval obiskati San Francisco, da bi od nekoga dvignil nekaj sto tisoč dolarjev. Hotel sem izkoristiti njegove dobre zveze z nepoštenimi ameriškimi cariniki, ki so delali na oddelku za uvoz na mednarodnem letališču v San Franciscu.
Nekaj let prej sem bil razglašen za najbolj iskanega človeka v Veliki Britaniji, tihotapca hašiša z dokazanimi zvezami z italijansko mafijo, Bratovščino večne ljubezni, IRO in britansko tajno službo. Nova identiteta je bila vitalnega pomena. Zamenjal sem jih že približno dvajset; večino njih je potrjeval potni list, vozniško dovoljenje ali drugi indikatorji dokumentirane eksistence, vendar so bile vse razkrite bodisi od prijateljev/sovražnikov, ali pa so bile kompromitirane v nekaterih sledeh prejšnjih prevar.
Zapeljali smo se v Norwich. Po nekaj mučnih srečanjih s posredniki, sem bil predstavljen uglajenemu tipu, ki mu je bilo ime Donald. Ne morem reči, če je pil, se zadeval z mamili ali nič od tega. Iz njegove kuhinje se ni dalo razbrati ničesar. Izgledal je normalno, razen tega, da so njegove oči plesale kot tiste pri podležih.
«Zasebno lahko govoriva zunaj,« je rekel in me odpeljal za vrtno uto.
»Rabim potni list, Don, takega, ki bo zdržal vse preglede.«
»Lahko vzameš mojega. Jaz ga ne bom potreboval. Ampak obstaja en problem.«
»Kaj?«
»Pravkar sem odsedel dvanajst let zapora zaradi umora.«
Obsojene morilce, pa čeprav so bili to očitno ljudje s kazensko kartoteko, so le redko razglašali za nezaželene na državnih mejah. Bili so bolj grožnja posameznikom kot pa nevarnost za družbeni sistem. Slednji atribut je največkrat omejen na trgovce z drogo in teroriste.
«Dal ti bom tisočaka za to,« sem rekel, »in nekaj sto zlatih funtov od časa do časa, ko bom potreboval več pomoči.«
V mislih sem imel vozniško dovoljenje, zdravstveno kartico, kartico za lokalno knjižnico. Samo potni list brez drugih izkaznic je sumljiv. Članska izkaznica za krajevni biljard klub, ki se jo da dobiti poceni in brez dokazila o identiteti, je dovolj za zagotovitev potrebne verodostojnosti.
«To je najboljša kupčija, ki sem jo do zdaj ponudil za karkoli.«
«Kako se pišeš, Don?« sem vprašal.
»Neece.«
»Kako to črkuješ?«
»N-I-C-E, ravno tako kot mesto na francoski rivieri.«
Bilo je na Donu kako bo izgovarjal svoje ime. Toda jaz sem vedel, da ga bom izgovarjal drugače. Bil sem na tem, da postanem Mr. Nice.
Ne, outsajder, ni v redu.
Že prva poved ni, kot bi morala biti. Ostal sem brez potnih listov, ki bi jih lahko še uporabil. (če daš za ki preteklik, se zdi, da se veže na preteklost – tistih p. listov, ki sem jih nekoč lahko uporabljal – po izvirniku pa kaže, da je mišljeno – vsaj brez uporabnih). V izvirniku imaš ednino carinika, tvoj prevod množino. Namesto nepošten bi sama vsekakor uporabila pokvarjen, podkupljiv carinik. “Zasebno lahko govoriva zunaj” je tudi nerodno. “Zunaj se lahko pogovoriva na štiri oči” ali nekaj v tem smislu. “Bilo je na Donu” je pogovorno. “Od Dona je bilo odvisno” … “Bil sem na tem” je spet pogovorno. “Odločil sem se, da bom postal” ali kaj podobnega. To samo na hitro (na pravopis ipd. se sploh ne bom obešala). Če tak prevod prevzame resna založba, potem se urednik/založnik tudi zaveda, da bo moral lektorju, ki bo moral lektorirati z izvirnikom v roki, plačati vsaj tretjino več od siceršnje cene, zato ti (upravičeno) ponudi manj za tak prevod kot pa nekomu, za katerim lektor/korektor večinoma popravlja vejice, kakšen sklon ipd. Imaš seveda tudi založbe (in njihove “lektorje”), ki bodo tako delo sprejele in v njem popravile (če!) le pravopis in kakšno slovnično napako, a to vsekakor ni delo, s katerim bi se potem lahko hvalil in ga navajal kot referenco kakovosti. To ti pišem dobronamerno, potrebuješ izkušnje, tako kot jih potrebuje vsak, in eden od (verjetno najboljših) načinov (poleg ogromno branja – in to dobrih prevodov) je, da dobiš svoj tekst nazaj od lektorja popravljen tako, da se vidijo vsi popravki, da vidiš, kaj ni bilo v redu. Če še potem naštudiraš, zakaj ni bilo v redu, ali imaš nekoga, ki ti vse to pojasni, si pa še korak bliže dobremu prevajanju (seveda, če si pripravljen na učenje). Nekoga, ki bi ti zastonj mentoriral, boš najbrž težko našel, morda pa prav na strani, ki jo je linkala Katja10 (a zaenkrat tam še ni leposlovja, kolikor sem pogledala). Verjetno bi bilo bolje začeti s kakimi članki (povprašaš na razne revije), morda celo s stripi. Tako se nabira kilometrina izkušenj, spretnosti, tudi hitrosti …
Lp,
K.
Kerstin, hvala za tvoj dobronameren trud. V glavnem se strinjam s povedanim, še vedno pa sem mnenja, da bi bilo za slovensko prevajalstvo oz. dvig razumevanja angleškega jezika med navadnimi, nejezikoslovnimi bralci, ki je v strmem upadu, veliko bolj(š)e, če bi nekatere fraze, besede, stavke, nazivi institucij, naslovi, imena in priimki ostali neprevedeni. Npr. to pick up-pobrati, dvigniti (pobirajo se smeti, ipd., dvigajo uteži ipd.), ali pa back up-podpora, pomoč. Meni se vsekakor boljše čuje – ko bom potreboval več back upa, kot pa – ko bom potreboval več pomoči. In zakaj za vraga pogovorni jezik iz originalnega teksta prevajati v knjižno slovenščino? In kako prevesti tako rekoč neprevedljiv valižanski dialekt, v katerem je vsaka druga beseda fuck? Konec koncev se pogovarjamo v narečni mešaniciah dialektov, slengov in pogovornih besed, v katera vpletamo vse več angleških fraz. Spomni se samo Pahorja in njegovega znamentega so whata. Jezik živi, dokler se spreminja, ko ga enkrat dobi v roke nespremenljiva doktrina, je konec z njim. Slovenščina se mi zaenkrat vidi prav nenavadno živahna. Če ne verjamete, prisluhnte svojim najstnikom, ki so, kar se tega tiče, zelo merodajni. Trenutno je pač aktualna poulična slovenščina z vpletanjem angleških fraz. Močno pa dvomim, da obstajajo takšni lektorji, kakršne si opisala v zadnjem delu svojega izvrstnega sestavka, in se obenem opravičujem za morebitne pravopisne napake. Pač nisem jezikoslovec. Niti ne diplomirani prevajalec. Lep pozdrav.
V bistvu ne vem, ali naj razpravljam ali ne, pa ne zato, ker bi se počutila vzvišeno nad tvojim razmišljanjem, ampak zato, ker nisem prepričana, ali trolaš ali ne. 2 stvari: 1. pomisli, kakšen bi bil učinek v nasprotno smer, se pravi, če bi govorili o prevodu iz slovenščine v angleščino; 2. pri tem, da imaš občutek, da so originalni izrazi bolj primerni, igra veliko vlogo psihologija jezika. Za domačo besedo čutiš, kaj vse lahko pomeni ali kje te omejuje, pri tuji pa se tega ne zavedaš tako globoko, daš ji lahko tak pomen, kakršnega v tistem hipu potrebuje po tvojem občutku. Pick up – pobrati; vzeti; dvigniti; iti po, iti iskat, seveda, vsekakor, ampak tudi izboljšati se, popraviti se, iti na bolje; okrevati, postaviti se na noge, okrepiti se, ojačati se, postati močnejši,
nadaljevati, pospešiti … Kdor se ukvarja z besedami, bi se moral tega vsekakor vedno zavedati, pa naj piše ali prevaja. Ko uporabiš tujko ali tujo besedo, je seveda možno, da 100% enako ustrezne slovenske besede ni, je pa prav tako možno, da se samo tebi zdi, da je tako.
Tudi kar zadeva glagol fukati in vse izpeljanke, jih je v slovenščini čisto dovolj. Jih bom naštela samo nekaj, takole na pamet: fukk, fukati, fukljati, prifuknjen, fuknjen, prifukniti, nafukati, odfukati, fukiš, pokazati fakiča, fukfehtar, zafukati, fukmajster, izfukati (npr. možgane), fukač/fukačka, nafukati se ga (kot napiti), če jih naštejem le nekaj. Če pa kaj zmanjka, si še vedno lahko pomagamo z jebanjem in izpeljankami … če drugih možnosti ne omenjam.
Sploh pa kletvice niso stvar “valižanskega dialekta”, to spada na področje slenga. Če pa gre za pravi dialekt, pa prevajalec tudi to lahko reši v slovenščini.
> dvig razumevanja angleškega jezika med navadnimi, nejezikoslovnimi bralci, ki je v strmem upadu …
???!!!??? Za to so pa na svetu šole in jezikovni tečaji, se ti ne zdi? Ljudstvo pa spet ni tako neuko, če samo pomisliš, da veliko osnovnošolcev zlahka prebira Harryja Potterja in druge knjige v angleščini … In čemu so na svetu prevodi, če ne prav za tiste, ki jim angleščina oz. tuji jeziki nasploh ne gredo od rok???
morda še tole: če bi zgornje mogoče še lahko veljalo za angleščino, pa bi ne šlo, če bi npr. prevajal iz estonščine, flamščine, slovenščine ali kakšnega drugega ne tako razširjenega jezika. in še: čeprav načeloma nimam nič proti slengovskim angleškim izrazom, razen neumnostim tipa vokat doga, se mi zdi, da v prevodih sodobna linguafranca angleščina ne potrebuje še dodatne stimulacije.
@Kitty, nasprotna smer me niti najmanj ne zanima. To je angleški problem. Nadvse zanimiv pa je tvoj kratek ekskurz o psihologiji jezika.
@Katja 10, gre za žargon v dialektu. Tole je malo za hec, malo pa zares. Vidim, da si strokonjak za fuck. Ker sem se ravno znašel pred dilemo, kako prevesti: fuck them, te prosim za pomoč. Za boljšo ilustracijo naj povem, da je protagonist izjave diplomiranec Okforda, nahaja se v zaporu in že dvajset ur ni šel pissed-scat? urinirat?, ker mu ob vsakem poskusu tega intimnega početja silom prilike vedno kdo zija v tiča. Drugače pa fuck v tekstu največ uporablja, en, če ga prenesem v slovensko krajino, vaški bahaški gobezdač, ki je sveto prepričano, da je velepomemben akter pri osvobajanju, recimo, Sp. Kašlja. Razpon fucka, ki ga uporablja v skoraj vsakem stavku pa je, kot si navedla, zelo raznovrsten. Zdaj pa vedi.
@pilgrim, nimam kaj dodati
Zdi se mi, da si tako eksperimentiranje – neprevajanje dialogov in še česa – sme privoščiti le avtor sam, ne pa prevajalec. Ko sem bil na literarnem večeru N. Kramberger, njen nagrajevani prvenec prevajajo v več jezikov, je povedala, da jo prevajalci zelo pogosto po mejlih prosijo, naj jim čim bolj nadrobno pojasni narečne besede, da bodo znali poiskati čim ustreznejši prevod. Hotel sem le reči, da je včasih najbrž zelo koristno, če prevajalec naveže stik z avtorjem. Če je ta že pokojni, so lahko v pomoč drugi prevodi v tuje jezike. Vsekakor bralci pričakujemo čim boljše prevode, s čim manj tujk in samosvojih posegov. Mnogokrat je v romanih preveč umetnih besed, ko pa niso vse stare slovenske besede na pokopališču preteklosti. Za ilustracijo bom navedel primer, česa si prevajalec ne sme privoščiti, a je podobna praksa vse pogostejša.
“Nekoč je živela mladoletna oseba z imenom Rdeča kapica. Nekega dne jo je mama prosila, naj babici odnese košaro sadja in mineralne vode, vendar ne zato, ker bi menila, da je to opravilo žensko, ampak zato, ker je to dobro dejanje …”
Ta prevod je izšel v Barceloni leta 1995 in je vzet iz knjige Oblast manipulacije.
Mogoče za moj komentar ta rubrika ni najbolj primerna, vendar sem tako zelo razočarana nad prevodom W.Shakespeare: Julij Cezar, da sem ostala najprej kar brez besed. Ker kdaj pa kdaj napišem kratko kolumno v lokalni časopis in za naslov vedno uporabim star rek, ali kaj podobnega, sem si v knjižnici sposodila navedeno dramo. Rabila sem govor Marka Antonija, a glej ga zlomka, nisem mogla verjeti svojim očem, da prav vidim: prevod Oton Zupančič, MK 2001, tekst nima nič skupnega s tistim slavnim govorom, nič skupnega z Zupančičevi prevodi, ki jih poznam. V drugo knjižnico sem si šla sposodit isto knjigo, vendar sem prosila za starejšo izdajo. Prijazna knjižničarka mi je primesla izvod istega avtorja in istega prevajalca ter tudi iste založbe iz leta 1981, kar v knjižnici sem poiskala slavni Mark Antonijev govor, prevod in prepesnitev vredna avtorja in prevajalca. Oprostite mi, mislim da se upravičeno sprašujem, kako je mogoče, da si ugledna založba, za kar se MK po vsej verjetnosti ima, v samostojni državi privošči izdajo takega zmazka.
Zupančič se v grobu obrača, bi kdo še dodal, strinjam se z njim.
Na tole ti pa najbrž lahko odgovori samo urednik 2. izdaje …
Sama sem pred časom pri enem prevodu to kar bogato potrebovala, ker sem imela opravit izključno z besedami, ki jih je izumil Shakespeare: z Župančičevim si nisem mogla pomagati kaj prida: prevajalec je za kup različnih besed s podobnim pomenom uporabljal po eno samo – predvsem zato, ker za mnoge nimamo ustreznic. Malo bolj so mi bili v pomoč Jesihovi prevodi, saj si je sem in tja bodisi kakšno izmislil bodisi našel primerno obstoječo.
Mimogrede: tule je spletna stran, ki vsebuje vse beseda, ki si jih je izmislil Shakespeare – res zanimivo si jih je ogledati:
Kako je to mogoče? Če gre za ponatis (Župančič pa menda ni iz groba vstal in na novo prevedel), vendar ne more biti kakih razlik, vsaj ne na ravni besedišča (kvečjemu je lahko v ponatisu popravljen kak tiskarski (oz. “tipkarski) škrat, kaka vejica ipd.). Dragica, v čem so razlike? Prav v besedišču? Npr., čisto levi primer, namesto “kakor labud belogrudi počasi” bi pisalo “počasi kot labod z belimi prsmi”. Saj ni mogoče, mar ne?
Še nekaj bom dodala, čeprav si morda s tem nakopljem bes ali zamero. Stvari, ki jih lektorira Tine Logar, je prav težko brati, če premorete vsaj nekaj jezikovnega (pravopisnega, skladenjskega …) znanja. Sama se mučim z Buklo, ker me pač zanima; možu sem naročila Reader’s Digest, ok, revija je res bolj trič trač, no, jezik pa tudi tak, da sem jo po minuti branja (verjetno za vedno) odložila. Prihodnjik “bova bila”, ni vejic za vrinjenimi stavki, in ker gre za prevedene članke, ostaja npr. angl. would v pomenu pretekle navade (npr. Cele dneve je posedal na verandi, in ko bi kdo prišel mimo, bi mu rekel samo …) itd.
Pozdravljeni,
vem da tema morda ni primerna ampak rabim manjšo pomoč, saj nevem kako naj pravilno prevedem naslov diplomske naloge v angleščino. če bi bilo v nemščino nebi bil problem ampak angleščina mi je vedno delala težave.
Vesela bi bila, če mi lahko kdo pomaga..
Etičnost odnosov in mobing: primer javnega podjetja – sama bi prevedla ethical relations and mobbing: the case of public company – vendar ne vem ali je prav..
Če je kdo tako prijazen in mi pravilno prevede..
Hvala in LP.
Ne vem ali obstaja kak slovenski forum prevajalcev, sem pa našel tole stran za nemško-angleške prevajalceve: http://www.dict.cc/
Če znaš dobro nemško, pejd tam na forum in v nemščini vprašaj in ti bodo prevedli v angleščino.
Mislim, da se javnim podjetjem reče state-owned companies, za etičnost odnosov pa nimam idej.
Srečno.
Pozdravljeni vsi bodoči prevajalci 🙂
Pred dobrim letom je izšel moj prvenec (Obžalovanje). V naslednjem letu jo nameravam plasirati še v tujino (angleško in srbsko govorečo), zato potrebujem prevajalca, ki uporablja ne le svoje znanje temveč tudi občutek. Tisti, ki ste pripravljeni sodelovati me, prosim, kontaktirajte na mail vesna.karlin@gmail.com. Za preizkus bi prevedli le prvo stran knjige in če bo to o.k. se bomo dogovorili za sodelovanje (pogodba).
Lp, Vesna Karlin
@ Outsider
“V glavnem se strinjam s povedanim, še vedno pa sem mnenja, da bi bilo za slovensko prevajalstvo oz. dvig razumevanja angleškega jezika med navadnimi, nejezikoslovnimi bralci, ki je v strmem upadu, veliko bolj(š)e, če bi nekatere fraze, besede, stavke, nazivi institucij, naslovi, imena in priimki ostali neprevedeni.”
A se ti res zavedaš, kaj pišeš?