Prepisano vprašanje – koga bi …
se spet močno strinjam.
bojim se, da bi prevečkrat ugotovili, da so naši idoli v vsakdanjem življenju navadni gnoji. (mislim, da je to pogost pojav in da so celostne osebnosti, kot npr. Mstislav Rostropovič, ki je bil genijalni umetnik in genialni človekoljub, prej izjema kot pravilo).
moji ženi gre npr. prešeren /ali je cankar – ne vem/ neglede na to, da je eno leto vedrila na primerjalni književnosti, blazno na kurac, češ: kaj pomaga njegova visoko leteča umetnost, če ni svojim otrokom preskrbel osnovnega, kar bi kot starš bil obvezan!!
sonetni venec ali skodelica kave ji naenkrat nič več ne pomeni, ko izve, da so umetnikovi otroci v času nastajanja le teh ležali zanemarjeni v blatu in pogrešali očeta.
in najverjetneje ima prav, konec koncev: eno samo človeško življenje je neskončno več vredno kot ne vem kakšen nacionalno pomemben sonet.
se opravičujem za predolgo nakladanje, ampak vampi se kuhajo počasi, žena in hčerkici pa se potepajo 😉
ps: proxima, kakšno kawo bi pa lahko ponovila, oziroma ponovili, kaj praviš, morda v okviru subarujevcev ali zunaj njih, ha?
@pilgrim: absolutno, ce bi vedel, kako se vsak cetrtek hrepenece oziram po kawnih lokacijah, ampak iz nekega razloga fasem dezurstva tipicno ob sredah (kar je slabo) ali ob cetrtkih (kar je se slabse)… ze zato, da bom porocala, kako se subaruji obnesejo na Siciliji (hint: zelo dobro).
Ostalim se opravicujem za off-topic! :))
lp, proxima
no, sigurno bi bilo razocaranja veliko, ali pac ne.Je tezko rect na pamet, mislim da nas bi bolj zaniamli nacini uporabe svojih mozgan za dosego cilja oz viri njihove inspiracije.
AL npr, je v protestantskem okolju cisto mlada rodila sina,nikoli razkrila oceta, spekulacije o starejsem uglednem somescanu so ostale le namigovanja – ga pustila svojim starsem, odsla delat v Stockholm ter se od placice vozila z vlakom pogosto kot lahko obiskovat malcka (od Stockholma do Vimmerbya je danes 4 uer voznje, ne vem, koliko je bilo takrat, imela je le vikend za tja in nazaj…)…sicer res kasneje sklenila trden zakon ter vzela sina vanj,..itd.Dosegla mariskatero spremembo (Rex Lindgren)se borila za okolje, naravo, otroke in njihove pravice sirom sveta,…ter ostala mlada deklica v srcu, – do pozne starosti.Mehkuznost, licemerje sovrazila tako kot nasilje nad otroki – zavzemala se je za ljubezen in varnost kot temeljni vodili mladih let vsakega otroka.
Bi kar zelela pokukati v svet, kjer bi vse to drzalo, da vidim razlike med tem sedaj in tistim tam.
Jaa, saj pravim….
lp
Pri tem vprašanju sem pravzaprav ugotavljala, da se ne morem spomniti, s katerim avtorjem bi si v resnici želela posedeti, in že sem se bližala mnenju, da mi pravzaprav ni do tega. Da sem tozadevno kot Toro – in zato sem doslej molčala.
No, v četrtek me je postavilo na laž srečanje z Jachymom Topolom, avtorjem romana Sestra, ki sem ga tule pred časom že povzdigovala in opevala. V Unionu je bil namreč na vrsti pogovor z njim.
Ko sem izvedela za dogodek, me je nenadoma prešinilo, ja, njega si pa res želim srečati.
Pogovor, ki ga je vodila prevajalka romana Sestra, Nives Vidrih, je bil zanimiv, saj se je dotaknil marsičesa: njegovega dela, življenja, a tudi marsičesa drugega. Ker je Topol človek z obilo smisla za humor, smeha ni manjkalo.
Ker sem nekaj malega sodelovala pri nastajanju te knjige (še sreča, sicer morda nikoli ne bi prebrala te knjige), je naneslo, da sem dobila priložnost za kratek pogovor. On ob črnem čaju, jaz ob soku in vsa drhteča, a ne zaradi treme, ampak pomanjkanja nikotina. 😉 Da bi imel človek ob Topolu kako tremo, se ne more primeriti niti slučajno, saj je neverjetno odprt človek, nekako mlad, skorajda otroški, igriv. Avtorja Sestre sem si, tudi zaradi vse prej kot lahke življenjske poti (http://www.catbirdpress.com/authorpages/topol.htm), zamišljala precej drugače, vsekakor kot veliko bolj resnega, temačnega, nemara celo rahlo zagrenjenega gospoda. 😉 Pha!
Pri pogovoru gre takoj v jedro, bistvo, sredico. Čeprav sva se videla prvič in časa ni bilo na pretek, je nemudoma ustvaril vzdušje, ki omogoči kramljanje o vsem živem: o popolnih traparijah in tudi o hudo resnih, že kar hudih stvareh, ki jih neizogibno sproži govorjenje o Sestri.
Skratka, Jachym Topol me je kot človek navdušil v enaki meri kot pisatelj.
Hm, jaz bi šla pa z Mazzinijem na kavo, tud pivo mu plačam, če bi mi povedal kaj v stilu njegovih internetnih zapisov.
Enkrat sem ga že poslušala v eni knjižnici in je bil fajn.
Od tujcev pa, hm. Ja, Irving bi bil zanimiv, še raj bi pa s kakšnim Beckettom kakšnega zvrnila. Bi mu prepustila izbiro, a bi bila to kava, čaj, pivo, vino, jeger (mogoče?). Samo, da bi pil z mano, bi me spravilo v nebesa. Škoda, a ne, da, ko se bo, če se bo, to zgodilo, ne bom več mogla na internet. Pintar bi bil tud ta prav, a sem ga tudi zamudila. Uh.