preobčutljiva

Živjo,

Pišem vam , ker bi rada videla, kako ste si pomagali pri izboljšanju kvalitete življenja.
Stara sem 30 let. Od otroštva sem že zelo naivna, ne znam reči ne. Ljudje me izkoriščajo, ko me potrebujejo in ponavadi zavržejo, ko me ne. Nikoli nisem gledala nase, “bila sem srečna”, če so bili zadovoljni drugi. Preveč sem čustvena, veliko jokam, ker me krivice do mene in drugih zelo bolijo, zelo hitro sem užaljena in zamerljiva, vendar ne za dolgo. Pozabim in grem naprej, kot da me določena oseba še ni nikoli prizadela. Zelo se mi smilijo ljudje in predvsem živali. Če vidim, da kdo muči žival ali ji prizadene kaj hudega me čustveno ubije. Zelo se navežem in težko odidem, prenesem veliko, veliko trpim v sebi in navzven ne pokažem. Rada bi nekaj naredila zase, želim si se poglobiti vase in zaživeti polnejše življenje, rada bi bila srečna, ne da se vedno obremenjujem s tem kaj si ljudje mislijo o meni in da raje prizadanem sebe, kot njih. Velikokrat naredim kaj oz. sprejmem odločitev, ki si je ne želim, samo zato, ker si želi nekdo drug in se ne znam postaviti zase, tudi če se, me prepričajo. Kako naj začnem? Željo imam samo še odločiti se moram za izpolnitev.

Lep večer vsem in hvala že vnaprej

Zivali ne lazejo, manipulirajo, izkoriscajo-ljudje pac 😉
Navinost in dobrota se iskorisca-pac zivimo v taksnem svetu.
Nekateri postavijo zid in ne pustijo nikogar blizu. Samo potem si sam …
Verjetno je treba pazljiveje izbirati ljudi okoli sebe. In le tistim ki so se dokazali pustiti blizu.
Ena lepa beseda ne more biti dovolj. Ena gesta se ni razlog da nekomu zaupas. Tisti ki mu je kaj do tebe se bo potrudil. S casom bleferji odpadajo. Ostanejo le tisti pravi ljudje.

Vsa čast, m111, lepo si to napisal. Pa, da ne boš mislil, da se prilizujem. ;))

Če človek sam ni pokvarjen, težko dojame, da nekateri okoli njega so. Ampak, sčasoma se bo naučila pravočasno prepoznati znake, da gre za lažnivca, izkoriščevalca ipd.

Fino je, da ozavestiš kaj te sploh veseli, zanima, osrečuje, navdihuje, zabava,… in enostavno to počneš. Da si za začetek znaš vzet čas zase in svoje stvari, da se malo ogradiš od potreb in zahtev drugih, naučiš reči besedo ne. Dobro je da začneš cenit svoj čas in sebe, da nisi nekomu kar samoumevna. Ljudje smo muhavi in ni fajn da je tvoja sreča odvisna zgolj od zadovoljstva drugih ljudi, ampak si dolžna najti svoj lasten izvir. Življenje je kratko, vsak dan pa nova priložnost za uresničitev tega kar si želiš.

Vsa čast, m111, lepo si to napisal. Pa, da ne boš mislil, da se prilizujem. ;))

Če človek sam ni pokvarjen, težko dojame, da nekateri okoli njega so. Ampak, sčasoma se bo naučila pravočasno prepoznati znake, da gre za lažnivca, izkoriščevalca ipd.[/quote]

Ljudje radi verjamemo. In cem sem se kaj navadil v zivljenju je: ce je kaj prelepo da bi bilo res, potem definitivno ni res.
Prilizovanje – cemu? Nic nimas od mene. Ce ni vzroka potem opcija lizika odpade 😉

Verjetno si imela zelo moten odnos s starši, predvsem materjo. Stvari, ki si se naučila v družini, zavrži, ker so verjetno imeli sadistični odnos do tebe, kjer si se morala priučiti mazohističnih tehnik psihičnega preživljanja. Tam si si verjetno morala ljubezen in naklonjenost prislužiti z ustreznim vedenjem (v hiper-prilagajanju in izgubi lastnega zatrtega jaza, ponižnosti, pridnosti, slepe poslušnosti…).

Ne sprejemaj vseh ljudi po vrsti, da bi se počutila vključeno preko uslug, ki jih narediš za druge, da bi te imeli radi. Če se počutiš izkoriščano, to temu človeku povej, kako se počutiš in da nečesa ne boš naredila, ker se ti ne zdi pošteno. Nauči se “zdravega egoizma” in kot prvo glej vedno na svoje počutje, tako da spuščaš v svoje življenje le ljudi, ki so ti všeč in si to zaslužijo – torej selektivno, da kolikor daješ, toliko tudi dobiš nazaj.

kaj pa, če se precenjuješ in se ti samo zdi, da te drugi izkoriščajo?
Biti človek je biti socialno bitje – sodelovati z drugimi. Ali kdo daje več kot prejema ali pa se mu to samo zdi … čista filozofija.
dejstvo pa je: če te drugi nebi potrebovali – ti nebi imela občutka “izkoriščanja” – torej ti dajo vedeti, da te potrebujejo, da si koristna ☺

Tako, da počneš stvari zaadi sebe in tisto, kar si sama želiš in ne tako, da svoje zadovoljstvo posredno pogojuješ z odzivi drugih ljudi.
Živali se ti smilijo, ker v njih projiciraš sebe in svojo bolečino ter nemoč. Podobno, kot je žival nemočna pred neusmiljenim človekom in se žival mora podrediti človeku, kot se ti moraš okolici.
Podobna tema:
http://med.over.net/forum5/read.php?27,10168903

Saj se mi je zdelo, da je moj pes samo fuuull pozabljiv – mu daš večerni obrok, pa te čez pol ure milo gleda, kot da že en teden ne bi jedel… 🙂

Avtorica, nauči se reči NE, ko ti nekaj ne paše. In pri njem tudi vztrajaj. Kdor ga ne bo pripravljen sprejeti, ni (bil) tvoj prijatelj.

Morda problem pri tebi ni toliko v tem,da si preobčutljiva, temveč da si negativno usmerjena. Vidiš, da te ljudje izkoriščajo. Lahko bi pa videla, da sledijo svojim ciljem in željem (uspešneje kot ti) Lahko bi se od njih učila, počutiš se pa prizadeto.

Draga Biba lahko te povabim nočoj na prvi ples samo lepo se oblečći da se bova lazje stiskala ter se močno zaljubila .
Upam da se nisi poročena zato te bom močno poljubil tako da boš uživala romantiko ob meni .

Saj se mi je zdelo, da je moj pes samo fuuull pozabljiv – mu daš večerni obrok, pa te čez pol ure milo gleda, kot da že en teden ne bi jedel… 🙂

Avtorica, nauči se reči NE, ko ti nekaj ne paše. In pri njem tudi vztrajaj. Kdor ga ne bo pripravljen sprejeti, ni (bil) tvoj prijatelj.[/quote]

Bi menjala psa za deca ;)?

Saj se mi je zdelo, da je moj pes samo fuuull pozabljiv – mu daš večerni obrok, pa te čez pol ure milo gleda, kot da že en teden ne bi jedel… 🙂

Avtorica, nauči se reči NE, ko ti nekaj ne paše. In pri njem tudi vztrajaj. Kdor ga ne bo pripravljen sprejeti, ni (bil) tvoj prijatelj.[/quote]

Bi menjala psa za deca ;)?[/quote]

Zakaj bi menjala, če imam lahko oba?