prenova stanovanja 4. štuk – pomisleki
Daj dobro preberi, kaj je Rok napisal zgoraj. In če je njemu slo, potem noben otrok ali pes ni vec problem.[/quote]
Daj ti beri pa še kaj razmišljaj zraven.
Eno je biti “svinjsko bolan”, pod kar se štejejo bolezni kot so angina, gripa, pljučnica, nekaj povsem drugega pa biti nemobilen, na berglah.
In kakšna multipla skleroza je tudi nekaj drugega kot gripa, ne? Če ne drugega, bolezni, ki jih pojmujemo pod “biti svinjsko bolan” minejo v nekaj dneh ali tednih, kakšne hude bolezni tipa rak, multipla skleroza in podobno pa ostanejo do konca življenja.[/quote]
Verjemi, da Rok ni imel “samo gripe”, zadeva je bila precj blizje multipli.
Kaj je pa multipla pa vem, se z njo bori tasca ze vec kot 30 let. Zelo uspesno. In hodi dnevno po stopnicah gor in dol. Večkrat dnevno.
Drugače pa sem imela v bloku starejšo sosedo, v istem štuku, torej četrtem, ki je naredila nekaj nezaslišanega. Ko ni zmogla več stopnic, je stanovanja prodala, ne moreš verjet, a ne.[/quote]
Ko boš sestopila s svojega namišljenega piedestala, boš dojela da ti je bilo odgovorjeno na tvoje posmehovanje ljudem, ki so tako hecni, da si ob načrtovanju hiše drznejo pomisliti tudi nekaj let vnaprej.[/quote]
Ja, meni je to hecno, ker že v naprej predestinirajo, da pri 50 ne bodo zmogli enega stopnišča, da bodo v zgornjem štuku seveda otroci in da bodo od 30. leta prikovani na eno in isto hišo (in po možnosti stokali, da ne zmorejo več stroškov).
Glede na to, da nimam majhnih otrok, da bi rabila po stopnicah vlačit vozičke pa še njih zraven, pa glede na to, da mi pri petdesetih 4. štuk tudi z dvema vrečkama iz štacune(še) ne bi predstavljal težav, bi pa vseeno pomislila, kaj, če si na primer zlomim nogo ali me doletijo kakšne druge težave, da ne bi mogla po stopnicah? Pa kdo ve, kaj še pride z leti. Že sama misel na to bi mi šla na živce. Živim sicer precej višje kot v 4. štuku in je super, ampak brez dvigala pa višje od 1. nadstropja ne bi šla.
Sem že v zrelih letih, hodimo 35 let v 4. nadstropje brez dvigala. Ne vidim nobenega problema, sicer sem navajena in krepiš res telo, ko hodiš. Problem je če se poškoduješ pa ne moreš po stopnicah, drugače pa je dvigalo sama razvada (ne rečem za dostavo opreme in težjih zadev).
So minusi in plusi.
Premisli, sploh pa če je ugoden nakup.
Živela sem par let v takem bloku z visokim pritličjem na 4 štuke, samo da sem bila v tretjem. Zame je bila to muka, pa sem bila fit. Vlečenje vrečk in torb, smeti in česarkoli že. Tašča tudi živi v taki stavbi in se bliža 80. letom. Za zdaj ji hoja še kar gre, si pa je rezervirala prostor v domu, ko ne bo več zmogla stopnic. Tako so naredili tudi drugi sosedi. Iti v dom samo zato, ker ne zmoreš stopnic do svojega stanovanja, je pa žalostno.
V zadnjem nadstropju je res fino. Nikogar ne slišiš, kot bi bil v hiši. Muh in komarjev skoraj ni do gor.
Kondicijo si nabereš dobesedno mimogrede in lepo lepo vitko postavo tudi. Mišice na nogah so lepo napete, ritka pa tudi.
Res je kar piše ena na prejšnji strani. Na vrhu nikoli ni zavaljenih ljudi. Z adaptacijo ni problema. S škripcem se lepo odvaža in dovaža material. Cena prenove ni nič višja, kot v prvem nadstropju, tudi če material nosijo gor in dol.. Ko kupuješ opremo ali težje stvari, ti pa vsaka firma dostavi v stanovanje. In tudi prevzame staro robo. Samo zmenit se moraš.
Pa tudi to je res, da ti poleti smeti ne zasmrdijo do gor. In tudi jutranjega kurblanja avtomobilov ne zavohaš. Predvsem pa ni stroška za dvigalo. Kar je kar velika postavka v obratovalnih stroških – vsaj pri mojih prijateljih.
Midva sva bila v takšnem najemu. Ni me motilo nositi in skakati gor in dol. Potem pa je prišla prometna nesreča, nič kriva ampak sem za par mesecev pristala na vozičku. In praktično nemobilno zaprta v stanovanje. Patner delal cele dneve jaz pa sama tam notr kot na smrt obsojena. Ko sva kupovala je bil pogoj ali pritličje ali dvigalo. Ne zato, ker ne bi hotela nikoli več prodati in iti v kaj manjšega ampak mi je tista izolacija bila huda šola.
Živimo v četrtem nadstropju, blok, brez dvigala že 12 leto. Vse prenovili predno smo se vselili. Obnova ni bila nič težja in nič dražja. Za tlake napeljejo po hodniku cev in nabrizgajo tlak na tla. Noben problem…
Nimam težav s hojo gor in dol. Tudi otroci so vsi in še vedno vsi večkrat dnevno tekajo gor in dol. Imam soseda starega 85 let, ki še vedno hodi gor in dol.
Z možem sva sedaj čez 40 in razmišljava o menjavi za ali blok z dvigalom ali manjša hiša. Ravno zaradi tega, ker če se kaj zgodi ali bolezen ali dolgotrajnejša poškodba bo kar težko. Od 30 – pa tja do 50 še nekako gre potem pa počasi težje. Ampak samo v primeru, če je kaj narobe. Moja mama pri 67 še brez napora pride po stopnicah peš…
Forum je zaprt za komentiranje.