“Prenašanje” letnega dopusta k novemu delodajalcu
V “stari” službi nisem uspela izrabiti sorazmernega dela dopusta (to je 12 dni od skupno 28 dni), ker mi delovni proces tega ni dopuščal. V 30-dnevnem odpovednem roku sem namreč morala uvajati novega delavca, zato izraba mojega dopusta ni bila mogoča. Tako sem izrabila le 3 dni.
Zanima me:
– se ves preostali dopust (25 dni od skupno 28 dni) prenese k “novemu” delodajalcu ali
– mi je “novi” delodajalec dolžen dati le sorazmerni del dopusta (torej 16 dni)?
Zanima me tudi, kako je z regresom za letni dopust v tem primeru. Ga delodajalec izplača glede na število izrabljenih dni dopusta pri njemu (torej 3/28), ali ga mora izplačati sorazmerni del, kolikor časa sem pri njemu delala (torej 12/28)?
Hvala za odgovore.
Vsak delodajalec omogoči izrabo sorazmernega dela dopusta.
Nov delodajalec bo torej na osnovi letnega dopusta, ki bi ti pripadal, izračunal sorazmerni delež po svojih kriterijih. Če bi npr.na letni ravni pripadalo 24 dni -> torej 2 dneva za vsak mesec, ti pripada za npr.8 mesecev 16 dni.
Enako je z dopustom, vsak delodajalec izplača sorazmeren delež regresa, za vsak mesec dela pri njem 1/12 letnega regresa.
Regres je namreč vezan na pravico do dopusta in ne do dejansko izrabljenega dopusta.
Za neizkoriščen dopust pa lahko od starega delodajalca terjate odškodnino – za neizrabljen dopust je odškodnina namreč možna le v primeru prenehanja delovnega razmeraj.
Ne verjamem v izterjavo odškodnine, kajti namreč, delodajalec se lahko odloči, da v primeru motenja delovnega procesa, kjer bi pri odsotnosti delavca prišlo do kakršnega koli motenja delovnega procesa ali neizpeljavo delovnih nalog zaradi neprisotnosti, se lahko delodajalec odloči, da letni dopust ne odobri.
Ker pa se letni dopust prenese k novemu delodajalcu, torej, toliko, kot ga je še preostalo za tekoče leto, pa je primer glede odškodnine sploh izgubljen.
Če je pri starem delodajalcu koriščen dopust nrp. od 30 dni 15, delavcu preostane še 15 dni za tekoče leto, katerega nato lahko koristi pri novem delodajalcu.
Ne gre pa tako, da bi koristil pri staremu delodajalcu 15 dni od 30, nato bi pa še pri novem delodajalcu dobil 30 dni dopusta.
Če stari delodajalec ni izplačal regresa, se dobi od njega potrdilo o neizplačanem regresu za tekoče leto in se ga nese k novemu delodajalcu, katerega potem on sprovede.
Tako naj bi bilo.
131. člen ZDR 2002+2007
(regres)
(1) Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
(2) Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
(3) S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
(4) V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
(5) V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66.
členom tega zakona
69. člen ZDR 2007
V 162. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.«.
166. člen ZDR 2002
(neveljavnost odpovedi pravici do letnega dopusta)
Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o odškodnini za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
206. člen ZDR 2002
(zastaranje terjatev)
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.
Pa saj to je jasno. Npr., sorazmerni del je koriščenje 15 dni dopusta pri starem delodajalcu, drugi sorazmerni del je koriščenje dopusta pri novem delodajalcu, torej ostalih dni, če jih je npr. 30.
Če je stari delodajalec izplačal regres samo za sorazmerni del, drugi sorazmerni del izplača novi delodajalec.
To velja ja, da lahko terjaš odškodnino ob prenehanju, vendar v primeru, ko ostaneš brez nove zaposlitve. Če gre pa nekdo k novemu delodajalcu in mu ta omogoči izkoristiti preostali sorazmerni del pripadajočega dopusta v tekočem letu, pa tu odškodnina odpade.
Ko sem menjala službo v sredini leta, je bilo točno tako, kot sem zapisala in ponovno ponovila. Med pravniki že kaj vedo? Ali pač.
Nov delodajalec ni dolžan omogočiti več kot pa sorazmerni del dopusta (razen kot piše tudi v ZDR – po dogovoru).
Prav tako ni nujno, da imata star in nov delodajalec isto PKP in enake kriterije za določitev dopusta.
Prav tako je z regresom, različne PKP določajo različne višine regresa; ZDR samo minimalnega in vsak delodajalec izplača sorazmerni del tega, k čemur je zavezan.
In še – če ti star delodajalec ni omogočil koriščenja sorazmernega dela dopusta in ni bilo kakega posebnega dogovora o prenosu, je dolžan izplačat odškodnino.
Jaz mislim, da če prejšnjemu delodajalcu podam zahtevo za izplačilo odškodnine za neizrabljen dopust in se pri tem sklicujem na točne člene ZDR, mora on moji zahtevi ugoditi. V kolikor jo zavrne, se mora z argumenti sklicevati na neke člene ZDR, če taki členi, ki podpirajo njegove argumente, sploh obstajajo. Imam prav?
Drugače pa je moj primer tak:
V prejšnji službi sem imela 28 dni dopusta za leto 2011. Koristila sem ga 3 dni, zaposlena pa sem bila 5 mesecev (jan. – maj). Od pripadajočih 12 dni dopusta za 5 mesecev zaposlitve (28/12*5) mi je torej ostalo 9 dni neizrabljenega. V novi službi sem od junija dalje, brez vmesne prekinitve, pripada pa mi 14 dni dopusta za 7 mesecev zaposlitve (24/12*7).
166. čl. ZDR glede prenehanja del. razmerja in izplačila odškodnine razumem tako, da gre to v primeru, ko delavec dejansko preneha del. razmerje in še nima novega, torej ostane brezposelen.
Zakaj? Sprememba zakona v 72. čl. iz. 2007 dodaja novo točko, ki pravi, kar sem že povedala, da delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca ogrozila delovni proces.
In tu nastane dvostranski interes, na eni strani delodajalec, ki si ni mogel privoščiti zaradi delovnega procesa odsotnost delavca in na drugi strani delavec, ki ni mogel v času del. razmerja izkoristiti dopust.
Se pa strinjam v delu, da delodajalci, sploh negospodarske in gospodarske dejavnosti nimajo enakih KPg, tako da ja, se strinjam glede sorazmernega dela kot takega, ki ga določa sam zakon, razen, če se ne dogovorita drugače.
Včasih je fajn, če kdo, ki sprašuje tudi napiše, v kakšni panogi je zaposlen, da lažje zastaviš odgovor.
Ko omenjaš KPg, je podobno z izplačilom solidarnostne. Negospodarska določa neprekinjen stalež 3 mesece, nekatere gospodarske določajo neprekinjen stalež 6 mesecev.
Saj sva približno na isti valovni točki, vsaj kar se tiče sorazmerja odmere dopusta in pripadajočega regresa, da ji pripada sorazmerni del. Kar se tiče odškodnine, pa sem še vedno nekje na svojem “bregu”.
Poudarila bi tudi to, ko se tako “vneto” opirate na ZDR in je zadnja osvežena sprememba zakona še iz l. 2007, naj omenim, da recimo ZDR določa način in ostalo, kar se tiče delovne knjižice. V l. 2007 niso mogli v Uradnem listu storiti spremembe elektronske delovne knjižice, ker je začela veljati šele leta 2009. In ta sprememba nikjer v nobeni spremembi zakona ni kasneje po l. 2007 objavljena v Uradnem listu. To je objavljeno na MDDSZ, ZPIZ, vendar, če se mene vpraša, mora biti vsaka sprememba, ki je sprejeta pri zakonu, objavljena tudi v Ur. l. in ne samo na spletnih straneh določene ustanove. Ravno tako delovno knjižico veže na ZDR področni zakon delovne knjižice in sedaj verjetno tudi elektronskega poslovanja, torej še dva področna zakona, vsaj.
Včasih so si pri razlagi členov še največji strokovnjaki malček v nasprotju pri razlagi, hkrati bi pa pripomnila, da obstaja vedno nek osnovni zakon, s katerim se prepletajo še področni zakoni, kot npr. tudi v javni upravi, naj omenim samo enega, kjer je potrebno upoštevati tako ZDR kot ZJU.
Zato se ne gre vedno opirati samo na osnovni zakon, če se nanj veže npr. še pet področnih. Tako je treba vse preštudirati ali poznati. Poleg tega pa tudi prebirati spremembe zakona/ov, ki nastajajo kasneje, čeprav, kot sem opazila, se spremembe zakonov nahajajo samo na spletnih straneh in niti ne gredo v objavo Uradnega lista.
Lahko pa še dodatno pripomnem, da bi bilo fer, če delavcu zaradi delovnega procesa ni bilo omogočeno koriščenje dopusta, da mu zato izplača nek del odškodnine. Da dam v razliko zakonsko in človeško mnenje. Razen v primeru, ki sem jih navedla.
Mene tu še vedno nekaj moti. Ko ste imela odpovedni rok, tudi niste mogla koristiti dopusta in ste na vrat na nos menjala službo in je bil delodajalec toliko zafrknjen, da vam tudi zadnje dni delovnega procesa, pa čeprav v odpovednem roku ni omogočil izrabo sorazmernega dela dopusta in niste prej razmišljala v odpovednem roku, da dopusta niste koristila? Aha. Če ste pa na vrat na nos menjala in delodajalcu niti ni bilo omogočeno možnosti koriščenjam, ker bi bil s tem ogoržen delovni proces, še vedno menim, da vam odškodnina ne pripada.
Resnično bi bilo dobrodošlo, da bi se ne sklicevali samo na ZDR kot osnovni zakon, ki je podlaga, temveč, da upoštevate še področna dekstva ter tudi, da lahko eden sam osnovni zakon ščiti tako delavca kot delodajalca. In v primeru tega primera, ki je navajan, je čšiten tudi delodajalec, saj bi v nasprotnem ogrozil delovni proces.
Štefka, imela sem pravico do 30 dnevnega odpovednega roka. Za manj se z delodajalcem nisva mogla zmeniti, ker je bilo v njegovem interesu, da delam čimdlje. Novi delodajalec pa je pristal na to, da me počaka 30 dni, tudi kak dan več, ne pa prav dosti več. Tako je obveljal odpovedni rok 30 dni.
Prejšnjega delodajalca sem zaprosila za dopust (sorazmerni del) v odpovednem roku, ki je pričel teči naslednji dan, ko je odpoved prejel. Vendar mi dopusta ni odobril v celoti, ker sem morala uvajati v delo novega kandidata. 30 dni je bilo pač premalo za vse to (za uvajanje novega + za izrabo sorazmernega dela dopusta), zato je bilo potrebno dati prednost uvajanju in ne mojemu dopustu. Na daljši odpovedni rok pa nisem mogla pristati in mi tudi ni bilo treba, saj je določen z Zakonom. Tako je ostal samo še dogovor o izplačilu odškodnine za neizrabljen dopust.
Forum je zaprt za komentiranje.