Predlogi na/v/do in iz/s,z
Ali velja kako pravilo za:
1) določitev predloga “na”, “v”, “do” v primeru “Peljemo se na/v/do X”, kjer je X zemljepisno ime kraja kot so npr. Preserje, Breg, Gameljne, Jevnica, Škofja Loka itd.
2) določitev predloga “iz” oziroma “s” ali “z” v primeru “Vračamo se iz/s oz. iz/z X”, kjer je X zemljepisno ime kraja kot so npr. Preserje, Breg, Gameljne, Jevnica, Škofja Loka itd.
3) ali je med pravilom 1) in 2) kaka zveza? Npr. če velja da se peljemo “na X” oz. “v Y”, ali potem vedno rečemo, da se vračamo “iz X” oz “z Y”?
4) Katera različna imena lahko nastopajo za krajevno ime? Npr. “moško” kot Breg, “žensko” kot Jevnica, “množinska oblika” (?) kot so Brezje, Preserje. Ali je še kaka varinata? So pravila glede na to razvrstitev?
Ja, seveda je med praviloma 1 in 2 zveza. Če greš NA Jesenice, potem se vračaš Z Jesenic in ne IZ Jesenic (kot pogosto slišimo v medijih). V našem koncu je precej takih krajev, kjer se uporablja predlog NA (Bled, Dovje, Breg, Rodine, Koroška Bela, Blejska Dobrava,…). In domačini vedno striktno uporabljamo predloge NA/Z. Ker je tako tudi edino slovnično pravilno in konec koncev tudi logično.
Tudi če daš kozarec NA mizo, ga potem vzameš Z mize, ne IZ mize.
Mislim pa, da pri določevanju teh predlogov ne gre za pravila, ampak bolj za navado oz. dogovor. Vsaj jaz še nisem nikjer zasledila pravila, ki bi pojasnjevalo, zakaj se reče NA Jesenicah in ne V Jesenicah. (Lahko se pa tudi hudo motim, ker pač nisem slavist).
Pod točko 4 ti pa ne morem preveč pomagat, ker moram priznati, da imam nekaj lukenj v spominu. :))
Spomnim se samo, da sta Grosuplje in Dovje izjemi, saj se sklanjata po moški sklanjatvi (Dovje – Dovjega). Brezje pa se sklanja kot množinski samostalnik (Brezje – Brezij).
Takole nekako mi narekuje moj “common sense”. :)))
Kot je povedala že Kleopatra, res ne obstaja pravilo, kdaj se reče v oz. na. Kadar smo v dvomih (vedno aktualno na ali v Ptuj), menda obvelja varianta, ki jo uporabljajo domačini.
Pod četrto točko je pa glede primerov tipa Brezje, Preserje nekako takole:
če so bili to prvotno pridevniki (npr. krško mesto = Krško), jih sklanjamo kot pridevnike, torej Krško -ega, Kozje -ega, Visoko -ega.
Če so pa prvotno samostalniki, se sklanjajo kot samost. določenega spola, Celje -a, Brdo -a, Preserja -a, Brezje -ij (ta zadnji je množinski samost.).
Če se pa ne ve, ali je prvotno samost. ali pridevnik, obstajajo dvojice, npr. Grosuplje -ega ali Grosuplje -a.
Hvala za odgovora… a me nista najbolj zadovoljila. Da bi bilo toliko potem odvisno le od domačinov, hmmm, saj potem res ne morem vedno zadeti, saj sem domačin le v enem, mogoče dveh krajih ;-))
Bo slovenščina ostala v takih primerih primat domačinov in neštetih posebnosti ? Ok, “saj vsaka vasica – svoja govorica” lahko bogati tudi uradni zaklad besed, pa vendar…
Ali mogoče kak krajevni leksikon pojasnuje te primere? Ali zgolj suhoprano našteje kraje? Sem zasledil, da je baza krajevnega leksikona doma nekje pod okriljem države oz. Geodetske uprave še vedno plačljiva zadeva. Interaktivni atlas SLO pa je celo s fotografijami hiš (hvala bogu, ali kakor za koga…) zastonj.